Menu Item
Odbor za finance je podprl predlog zakona o izvrševanju proračunov za leti 2025 in 2026, ki med drugim določa zvišanje povprečnine za občine ter izplačilo letnega dodatka upokojencem tako kot doslej v petih različnih višinah. S tem so za sprejem pripravljeni vsi proračunski dokumenti.
Zakon o izvrševanju proračuna je precej tehničen zakon, ki daje vladi pooblastila za upravljanje proračuna države. V njem so med drugim zapisani obseg zadolževanja in dovoljenih poroštev v posameznem letu ter posebna pooblastila vladi, finančnemu ministrstvu in drugim neposrednim uporabnikom za izvrševanje proračuna. Njegova uveljavitev je nujna, da se vsakokratni proračun lahko izvaja.
Leta 2025 se bo država lahko zadolžila za nekaj manj kot 4,6 milijarde evrov, leta 2026 pa za nekaj več kot 4,3 milijarde evrov, je zapisano v predlogu zakona. Največji možni obseg novih poroštev, ki jih lahko država izda pravnim in fizičnim osebam, je omejen na vsakokrat po eno milijardo evrov.
Prihodki se po predlogu sprememb proračuna zvišujejo za 4,6 odstotka na 15,2 milijarde evrov. Dodatne prihodke je državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec pojasnila med drugim z začasnimi namenskimi dajatvami, ki jih je uvedel zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, kot sta zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb in uvedba davka na bilančno vsoto bank.
Vlada poleg tega pričakuje tudi višje prilive od trošarin ter okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z izpusti ogljikovega dioksida, nekaj nižja pa zdaj za leto 2025 načrtuje prejeta evropska sredstva.
Učinki plačne reforme vidni v povečanih proračunskih odhodkih
Proračunskih odhodkov je po novem predvidenih za 17,1 milijarde evrov, kar je osem odstotkov več kot doslej. “Za plače in prispevke neposrednih uporabnikov se namenja 1,9 milijarde evrov, to je 130 milijonov evrov več glede na že sprejeti proračun in tukaj vidite učinke plačne reforme,” je dejala Jazbec.
Povečujejo se tudi sredstva za odplačilo obresti ter financiranje različnih projektov iz finančne perspektive 2021-2027. Visoko je načrtovana tudi rezerva, kar je, kot je pojasnila Jazbec, posledica dejstva, da se preko rezerve izločajo sredstva v posamezne proračunske sklade, denimo v sklad za obnovo po poplavah.
Proračunski primanjkljaj naj bi tako prihodnje leto znašal 1,9 milijarde evrov, kar v deležu bruto domačega proizvoda predstavlja 2,6 odstotka.
A kot je dejal predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun, utegne biti primanjkljaj še višji. V obravnavanem dokumentu namreč še niso upoštevane spremembe zakonodaje, ki pri njegovi pripravi še niso bile sprejete. Kot primer je navedel predlagani zakon o ogrevanju Šaleške doline. Opozoril je tudi na ponavljajočo se prakso precenjevanja porabe, kar ima pogosto za posledico neučinkovito porabo javnega denarja.
Občine bodo dobile več
Potem ko se uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2024 ni izvedla, je za prihodnje leto vnovič predvidena. Uskladitev bo 5,2-odstotna, za kolikor je bila junija letos višja povprečna mesečna plača glede na junij 2023. Za uskladitev v 100-odstotni višini rasti povprečne plače so se junija dogovorili tudi socialni partnerji, Jazbec pa je povedala, da to pomeni dobrih 100 milijonov evrov izpada proračunskih prihodkov in posledično več razpoložljivega dohodka za ljudi.
Glede povprečnine za občine je vlada v predlog zakona zapisala, da bo v prihodnjih dveh letih znašala 725 evrov na prebivalca, pozneje pa je z dvema od treh občinskih združenj sklenila dogovor, da bo prihodnje leto znašala 771,33 evra, leta 2026 pa 775,29 evra. V tem smislu so člani odbora podprli ustrezno dopolnilo.
Dodatno se bo občinam za zmanjševanje objektivnih razlik, ki vplivajo na njihove prihodke, izplačalo še sredstva v višini 1,5 odstotka dohodnine, vplačane v letu 2023. Za leto 2025 to pomeni skupaj 47,9 milijona evrov, in sicer bi se 75 odstotkov teh sredstev namenilo za odpravo nesorazmerij v financiranju občin ter 25 odstotkov za zmanjševanje razvojnih razlik. Jazbec je povedala, da nameravajo pozneje to ureditev prenesti v sistemski zakon o financiranju občin.
Kaj pa upokojenci?
Upokojenci bodo letni dodatek prejeli skupaj z junijskimi pokojninami, odvisno od višine pokojnine pa se bo gibal v višini od 155 do 465 evrov, kar je pet evrov več kot letos. Da zaradi uskladitve pokojnin ne bi padli v višji razred in s tem prejeli nižji dodatek, predlog novele zakona določa tudi nove razrede višine pokojnine, glede na katere se ugotavlja upravičenost do letnega dodatka.
Več sredstev tudi zdravstvu in prometni infrastrukturi
Z zakonom se bo poleg tega uredilo financiranje nekaterih izdatkov zdravstvene blagajne. Leta 2025 se bo iz proračuna nakazalo Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije 420 milijonov evrov, od tega 280 milijonov evrov za stroške zdravil, presejalnih in preventivnih programov, transplantacij, dializ in cepiv, 140 milijonov evrov pa za izvajanje drugih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Z namenom reševanja prostorske problematike Onkološkega inštituta Ljubljana se bo za 4,3 milijona evrov povečal proračun Urada RS za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, za 710.000 evrov pa proračun ministrstva za vzgojo in izobraževanje, da bo lahko povečalo obseg štipendij za pedagoške poklice.
Kot praktično vsako leto se je velik delež dopolnil nanašal na investicijsko vzdrževanje in gradnjo državnih cest. Člani odbora so vsa zavrnili, potem ko je Andrej Rajh z ministrstva za infrastrukturo povedal, da so morali nekatere predlagane projekte zaradi lanskih avgustovskih poplav za kakšno leto prestaviti, drugih pa kljub zagotovljenim sredstvom ni mogoče izvesti, ker denimo še nimajo zagotovljenih zemljišč ali gradbenega dovoljenja.
V letu 2025 naj se bi sicer izvajalo več kot 600 cestnih projektov in nekaj manj kot 100 železniških.
V skladu z zakonom bo vlada lahko sredstva iz proračunske rezerve porabila tudi za namene, za katere v proračunu ni zagotovljenih sredstev oz. niso zadostna. V SDS so poskušali ta člen črtati, saj naj bi, kot je dejal Rado Gladek (SDS), omogočal “trošenje denarja davkoplačevalcev za neracionalne nakupe, kot je bil nakup stavbe na Litijski”. Jazbec je te navedbe zavrnila in pojasnila, da so ga v zakonsko besedilo zapisali na podlagi zahteve računskega sodišča, da je treba jasneje določiti, za kaj se lahko porablja proračunska rezerva.
DZ bo zakon o izvrševanju proračunov skupaj s proračunoma za leti 2025 in 2026, ki ju je odbor za finance obravnaval danes in v petek, potrjeval prihodnji teden.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje