Menu ItemV četrtek in petek poslance čaka sprejemanje novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ključnega stebra napovedane zdravstvene reforme. Zakonu, ki ločuje javno zdravstvo od zasebnega, nasprotujejo v zdravniških organizacijah. Več kot 4.000 zdravnikov je poslance pozvalo, naj novele ne potrdijo. Presenetljivo pa sta tudi finančni minister in zdravstvena ministrica koalicijske poslance pozvala k "razmisleku" o členu, ki zapoveduje neprofitnost koncesionarjev. "To pismo je sramota za vlado," pa pravijo v civilni iniciativi Glas ljudstva. Poslance pozivajo, naj ne podležejo pritiskom tistih, ki mastno služijo na račun vseh, ki z obveznim zdravstvenim zavarovanjem financiramo javno zdravstvo.
Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) je ključni zakon zdravstvene reforme, za katero je predsednik vlade Robert Golob večkrat poudaril, da je osrednja reforma te koalicije. Glavna sprememba, ki jo prinaša novela, je razmejitev javnega in zasebnega zdravstva in omejitev prehajanja zdravnikov iz enega v drugega.
“Javni zdravstveni sistem nam je bil dolgo časa v ponos, zaposleni v njem so predani in požrtvovalni, ampak manjšina med njimi ga je začela izigravati za zasebno bogatenje, zato da so si bolnike iz javnega sistema, kjer zanje niso imeli časa, pripeljali v zasebno ordinacijo in so tam na njih mastno služili,” je v nedavnem intervjuju za N1 poudaril premier. “Ta moralni hazard bomo zdaj ukinili, ker kdo ve, kaj bo v prihodnje, ampak v tem trenutku imamo dovolj veliko večino v parlamentu,” je zagotovil.
Poslanci parlamentarnega odbora za zdravstvo so 13. marca vladnemu predlogu novele ZZDej prižgali zeleno luč, sprejeli pa so tudi številne amandmaje, ki so jih vložili koalicijski poslanci. V četrtek bodo poslanci o spremenjenem predlogu novele razpravljali na seji državnega zbora, v petek pa bodo o njem glasovali.
Sporna neprofitnost koncesionarjev?
Med sprejetimi amandmaji je, kot kaže, najbolj sporen tisti, ki tudi za koncesionarje predvideva neprofitnost pri storitvah, ki jih opravljajo v javni zdravstveni mreži. “Mislim, da ti amandmaji oziroma popravki zakona niso prava pot,” je o spremembah dejal minister za finance Klemen Boštjančič. “Koncesionarji so zelo pomemben del javnega zdravstva, administrativno omejevanje njihovih dobičkov pa po mojem mnenju ne sodi k učinkovitejšemu upravljanju javnega zdravstva,” je poudaril.
Skupaj z ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel sta poslance svoje koalicije v pismu pozvala, naj o spremembi še enkrat premislijo. Zagotovila sta, da je bojazen, da bi koncesionarji presežke iz javne dejavnosti prelivali v tržno oziroma samoplačniško, odveč, saj da to onemogočajo druga določila novele. Izrazila sta skrb, da bi se razvoj dejavnosti zato upočasnil, stroški zdravstvenih storitev bi se lahko še zvišali, odliv kadrov pa bo še vedno problem.
Opozorila sta tudi na dejstvo, da je o neprofitnosti koncesionarjev že dvakrat odločilo ustavno sodišče, obakrat v prid koncesionarjem, ob sprejetju zakona s to določbo pa bi se zgodba najverjetneje ponovila. “Glede na vse navedeno vas vljudno prosimo za ponoven razmislek glede predlaganih sprememb, ki so kompleksne, daljnosežne in morebiti lahko tudi predmet ustavne presoje,” sta zapisala ministra v pismu, ki je bilo naslovljeno na predsednico parlamentarnega odbora za zdravstvo, a je prišlo v javnost.
Ministrica Prevolnik Rupel je v svojih izjavah že večkrat dejala, da ne nasprotuje izplačevanju dobička koncesionarjev. “Ker imamo v zdravstvu sistem, kjer so cene regulirane, kjer smo uvedli tudi merjenje kakovosti, se pravi, da mora izvajalec dosegati določeno kakovost zdravstvenih storitev, ne vidim razloga, da si, če dosega dobiček zaradi svoje učinkovitosti, tega reguliranega dobička ne bi mogel izplačati,” je sredi marca povedala za Mladino.
Več kot 4.000 zdravnikov proti
Da bodo ZZDej, če bo potrjen v napovedani obliki, poslale v presojo ustavnemu sodišču, so že napovedale zdravniške organizacije.
Zdravniški sindikat Fides, zdravniška zbornica, združenje zasebnih zdravnikov in druge organizacije zakonu ostro nasprotujejo že, odkar ga je vlada napovedala. V številnih izjavah in novinarskih konferencah so predstavniki zdravnikov opozarjali, da so spremembe škodljive in bodo povzročile še več odhodov zdravnikov iz javnega zdravstva.
Ta teden je več kot 4.000 zdravnikov v pismu poslance posvarilo pred posledicami novele. Ta bi lahko vodila v zmanjšanje števila zdravstvenih storitev, je opozorila predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović. Zdravniki so v pismu zapisali, da bodo ogrožene dermatologija, oftalmologija, plastična in rekonstruktivna kirurgija, maksilofacialna kirurgija, gastroenterologija, ortopedija in druge stroke.
Na drugi strani je kirurg Erik Brecelj, vodja strateškega sveta za zdravstvo, ki ministrstvu svetuje pri oblikovanju zakonodaje. Brecelj zakonodajne spremembe podpira. Večkrat je dejal, da se Fides in zbornica ne zavzemata za bolnike, ampak le za zelo ozko skupino najbolje plačanih zdravnikov, ki skuša javnost prepričati, da bo ta zakon uničil javno zdravstvo.
Poslanci koalicije napovedujejo, da si ne bodo premislili
Ne glede na pozive zdravniških organizacij in pismo ministrov koalicijski poslanci vztrajajo pri neprofitnosti koncesionarjev.
Poslanka Gibanja Svoboda in predsednica parlamentarnega odbora za zdravstvo Tamara Kozlovič je za N1 pojasnila, da umik že sprejetega amandmaja ni mogoč. Ob tem je dodala, da nima informacij, da bi katera od koalicijskih partneric pri tem delu zakona razmišljala drugače kot večina poslancev Svobode. Drugačno stališče naj bi v njihovi poslanski skupini imel samo Miroslav Gregorič.
Kozlovič je že včeraj za Televizijo Slovenija poudarila, da imajo v stranki kdaj različna stališča, vendar pa večina “mnenju obeh ministrov zagotovo ne bo sledila”. Spomnila je, da so omenjeni amandma o koncesionarjih “koalicijski partnerji soglasno vložili”. “Vse amandmaje, ki smo jih vložili, smo pripravljali z ministrstvom za zdravje, jih nismo kar sami spisali poslanci,” je dodala.
Morebitna ustavna presoja poslancev ne skrbi. Po besedah Kozlovič je ureditev koncesionarstva v noveli ZZDej drugačna kot v prejšnjih zakonih, o katerih je odločalo ustavno sodišče.
Da bodo zakon vključno z amandmajem o nepridobitnosti koncesionarjev podprli, so napovedali tudi poslanci Levice. Poudarili so, da se koncesije v zdravstvu razlikujejo od koncesij na področju gospodarstva, v predlogu amandmaja pa da so utemeljili, zakaj je neprofitnost upravičena in nujna.
Dodali so, da je v dopisu ministrov napačno navedeno, da koncesionarji delajo presežek prihodkov nad odhodki zaradi večje racionalnosti in stroškovne učinkovitosti. “Koncesionarji se v svojem delu usmerjajo na tista področja zdravstvene dejavnosti, v katerih je plačilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v primerjavi s stroški opravljenih storitev največje. Javni zavodi pa te izbire nimajo,” so navedli v Levici.
V SD si prav tako ne nameravajo premisliti, saj je rešitev na področju neprofitnosti javne mreže po njihovi oceni ustrezno utemeljena in sorazmerna. “Edino, kar to določilo preprečuje, je izplačilo dobička iz javne službe lastniku oziroma ustanovitelju,” so poudarili in dodali, da so vztrajali pri tem, da se izčrpno utemelji ustavna skladnost takšne ureditve.
Zaskrbljenost in tveganja ob morebitnih neželenih posledicah takšnega zakona po njihovih besedah seveda obstajajo, saj zakon prinaša nekaj velikih novosti, ki bodo očitno morale prestati tudi ustavno presojo. “Iskreno si želimo, da se načrtovana ‘ločitev’ javnega od zasebnega ne bi izrodila v oblikovanje dveh vzporednih sistemov,” so še navedli v SD.
“To pismo je sramota za vlado”
“To pismo je po našem mnenju sramota za trenutno vlado in v direktnem nasprotju z obljubo vlade, da bo dosledno, enkrat za vselej ločila zasebne, pridobitne sisteme od javnega zdravstva,” pa je v sredini izjavi za javnost dejal Jaša Jenull iz civilne iniciative Glas ljudstva. Prav omenjeno bi moral biti cilj novele ZZDej, ministra pa s svojim pozivom podpirata ravno obratno, je opozoril Jenull.
Nad pismom so zgroženi. Kot je poudaril Jenull, upajo, da bodo poslanci pokazali pokončnost in “držali obljubo, ki so jo dali ne le volilcem, ampak tudi naši iniciativi, ki je umaknila svoj predlog zakona”.
Celoten namen pisma je po besedah Jenulla, da bi se sprejemanje zakona zavleklo, določilo o nepridobitnosti koncesionarjev izločilo, s čimer “bi se omogočilo, da koncesionarji še naprej kujejo dobesedno milijonske dobičke iz javnih sredstev”.
“Minister Boštjančič zgroženo ugotavlja, da bo država prejela manj dohodkov, če se dobičkarstvo koncesionarjev omeji, pri tem pa pozablja, da vsi ti t. i. dohodki, dobički, niso ustvarjeni na svobodnem trgu, ampak prihajajo direktno iz sredstev, ki jih je država že zbrala in namenila za opravljanje zdravstvenih storitev,” je opozoril Jenull in dodal, da naj bi se finančni minister “še posebej zavzel za diagnostični center Bled in njegove dobičke”. Omenjeni center po Jenullovih besedah pospešeno gradi zasebno bolnišnico v Ljubljani poleg rehabilitacijskega inštituta Soča.
V civilni iniciativi so opozorili na dva od številnih “zaslužkarskih” koncesionarjev. Kirurški center dr. Pfeifer, ki ga vodi predstojnik klinike ljubljanskega kliničnega centra, si je 2023 izplačal 3,6 milijona evrov dobičkov. Direktor zdravstvenega doma Izola, ortodont, ki ima v lastnem zdravstvenem domu najeto ambulanto, pa ima v povprečju 24 tisoč evrov dobička na mesec, je navedla Katarina Rotar iz iniciative.
Po njenih besedah je bilo ministrstvo za zdravje ves čas pisanja zakona pod pritiski tistih, ki ne želijo sprememb, saj v trenutnem sistemu dobro služijo. Spomnila je, da je člen o nepridobitnosti koncesionarjev že bil zapisan v prejšnjih različicah zakona, nato pa iz različice, ki je prišla v parlament, “izginil”.
Morebitna ustavna presoja iniciative ne skrbi. Po njihovem prepričanju 74. člen ustave jasno določa, da se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo, ustava pa določa tudi, da ima vsakdo pravico do zdravstvenega varstva. Izjavi predstavnikov iniciative si lahko ogledate v videu na vrhu članka.
Glas ljudstva je ob tem poslance pozval, naj ob četrtkovi obravnavi zakrpajo še ostale luknje v zadnji različici zakona. Jenull je dejal, da trenutna različica še omogoča obvod, da zdravniki dajo odpoved v javni zdravstveni ustanovi, se zaposlijo pri koncesionarju in potem pridejo nazaj v javno zdravstvo ter se tako izognejo vsem omejitvam.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje