Menu Item
Te dni skorajda ne morete uiti oglasom za nakup prazničnih daril, v zadnjem času pa so se jim pridružili še oglasi za potrošniške kredite in izredne limite, s katerimi lahko svojim najbližjim uresničite božične želje. Govorili smo s tremi finančnimi mentoricami in strokovnjakinjami za osebne finance, ki tovrstne oglase ocenjujejo kot "etično in moralno sporne", saj nagovarjajo najmanj finančno pismene in najbolj finančno ranljive ljudi. Kaj sklepanje kreditov in limitov za nakup daril prinese na dolgi rok? In kako hitro se lahko znajdemo v začaranem ciklu potrošniških kreditov, limitov, kreditnih kartic?
Če ste tudi sami v zadnjih dneh zakorakali v trgovine oziroma nakupovalne centre, ste bili verjetno priča potrošniški evforiji in noriji, ki se je neuradno začela že konec novembra na črni petek, vrhunec pa bo doživela 24. decembra, ko bodo “zamudniki” kupovali še zadnja božična darila. Trgovci ponujajo neverjetne popuste, potrošniki pa brez pomisleka kupujejo izdelke, ki jih morda sploh ne potrebujejo in bodo že čez kakšen teden postali praholovci.
Tej praznični nakupovalni sezoni so letos svoje pristavile še nekatere banke, ki stranke nagovarjajo k sklepanju potrošniških kreditov in limitov, da bi na tak način za svoje najbližje lažje kupili darila. Tudi finančne mentorice in strokovnjakinje za osebne finance, s katerimi smo govorili, opažajo, da so se letos banke oglaševanja tovrstnih poslov resno lotile prek televizijskih oglasnih spotov, radijskih oglasov in reklam na družbenih omrežjih.
“Pri dveh ali treh bankah sem zasledila nekaj reklam, ki sicer morda niso eksplicitno nagovarjale k nakupom daril, a so govorile o nakupih v prazničnem času. Torej, da si s tovrstnim nakupovanjem izboljšaš in polepšaš praznike,” pravi finančna mentorica Eva Homan. Po njenem mnenju gre za nesmiselno in nezdravo zadolževanje, saj potrošniki kredita ali limita ne sklenejo zaradi urgentnih in nujnih nakupov, temveč tovrstni posli posameznikom povzročijo zgolj finančno škodo.
“Gre za impulzivno kupovanje in če kdaj, prav decembra nakupujemo impulzivno, ko imamo res na vsakem koraku milijon opcij. In če ti pri tem še nekdo pomaga na način “Glej, denar ni težava, ti samo kupi”, potem take nakupe obžaluješ,” se strinja finančna mentorica in specialistka za financiranje ter osebni proračun Ana Vezovišek.
Pravi, da smo ljudje decembra prepričani, da moramo ta trenutek nujno nekaj kupiti, saj bo potem naše življenje drugačno, boljše. A kmalu zatem udari najbolj depresiven mesec v letu, “tudi zato, ker smo decembra absolutno pretiravali”.
“Etično in moralno sporno”
Obe sogovornici tovrstno oglaševanje kreditov in limitov za nakup daril ocenjujeta kot etično in moralno sporno.
“Povrh vsega take kredite navadno najemajo finančno najmanj pismeni in najbolj finančno ranljivi ljudje, ki nato takšne nakupe še celo leto obžalujejo oziroma nosijo njihove posledice,” pravi Homan. Ostra je do bank, za katere pravi, da na “zelo prefinjen način” stranke prepričujejo, da so takšni krediti nekaj normalnega. “Nekaj, kar moraš vzeti, da boš z nakupi lahko rešil praznike. Nobeno darilo te ne more tako osrečiti,” je dodala Homan.
Temu prikimava tudi strokovnjakinja za osebne finance Kaja Šolinc, ki sicer omenjenih oglasov ne opaža, saj so po njenem mnenju zelo usmerjeni in številni jih sploh ne opazijo. “Tovrstno oglaševanje se mi ne zdi najbolj etično, saj je usmerjeno na ljudi, ki so pogosto že v finančnih težavah in so bolj dojemljivi za tovrstne storitve zaradi slabšega razumevanja. Ko delam s strankami, ki imajo takšne kredite in jih vprašam, za kaj so porabile denar, pogosto ne vedo, kam je šel velik del tega denarja. Potrošniški kredit odplačujejo morda še leta, ampak ne vedo, za kaj so ta denar porabile.”
A številni po mnenju Eve Homan na kredite gledajo kot na nekaj pozitivnega, saj “moraš biti vesel in srečen, da ga je banka sploh odobrila”. Nasprotno, je prepričana, na kredite bi morali gledati kot nekaj zelo dragega in kar lahko povzroči še dodatne finančne težave.
Po besedah Ane Vezovišek bi morale banke svoje stranke podučiti, da je pomembno, da se človek počuti finančno varno in da ima finančno stabilnost. Počnejo pa ravno nasprotno, pravi.
“Banke bi morale reči: ‘Za razliko od lanskega letošnje leto začnite lepo in brez dolgov.’ Ne, oni spodbujajo nove dolgove. Tudi v praksi vidim, da ljudje za darila ogromno zapravijo – namesto da bi imeli zlato rezervo, za obdarovanje raje zapravijo 1000 ali 2000 evrov, in ne pomislijo, kaj jim bodo prinesli januar, februar, marec … ”
Banke, ki živijo od obrestnih prihodkov, sicer razume, a obenem dodaja, da bi jih nekdo moral vprašati: “Ali ljudem v letu 2025 res želite finančno nestabilnost?”
Ko kupujemo nekaj, česar si ne moremo privoščiti
Ko ljudje za nakup daril vzamejo kredit ali povečajo limit, se po izkušnjah Kaje Šolinc pogosto še leta ne izmotajo iz začaranega cikla potrošniških kreditov, limitov, kreditnih kartic. “Ko se enkrat navadijo, to uporabljajo tudi za druge nakupe, in to je zelo slabo, saj nam neurejene finance povzročajo veliko stresa.”
Svojim strankam zato tovrstne kredite odsvetuje, saj imajo visoke obrestne mere, kar pomeni, da jih izposoja denarja veliko stane. Enako velja za kreditne kartice. “Če vse te stroške seštejemo na letni ravni, je ta znesek zelo visok. Predvsem pa gre za zelo slabo navado, saj si s tem kupujemo stvari, ki si jih ne moremo privoščiti, in to je nekaj, kar je treba spremeniti v osnovi. Torej da najprej varčujemo in ko imamo privarčevan denar, si šele nekaj privoščimo in ne prej.”
Zato ljudem svetuje, da si vzamejo 24 ur, o nakupu dobro premislijo in šele nato iz denarnice vzamejo kartico.
“Lahko tudi izračunamo, koliko časa bomo delali za božične nakupe – na primer, če je moja plača 1.500 evrov in za darila porabim 300 evrov, to pomeni, da bom en teden v mesecu delala samo za božična darila. Morda se 300 evrov ne sliši veliko, ampak en teden v mesecu nam da drug pogled, drugačno perspektivo.”
Tudi Eva Homan svetuje resen razmislek o tem, ali nam bodo darila res prinesla dolgoročno veselje ali zgolj hipno zadovoljstvo. Ljudje pa morajo pred morebitno sklenitvijo kredita oziroma limita dobro preučiti pogoje banke in si sestaviti načrt, kako bodo dolg odplačali. V slednjega morajo vključiti tudi vse morebitne spremembe v življenju.
“Tudi dvig stroškov. Vemo, da je inflacija precej visoka in tarnanje prihodnje leto, da se je vse podražilo, mi pa moramo odplačati kredite, nam ne bo pomagalo. Bolje je o tem razmišljati vnaprej.” V nasprotnem primeru nas lahko udari prezadolženost, ko si po besedah Eve Homan ne moremo privoščiti stvari, ki jih dejansko nujno potrebujemo.
Kako načrtovati decembrske nakupe?
Kaja Šolin svetuje, da se starši namesto kredita ali limita odločijo za malenkosti, ki jih bodo podarili otrokom. Tako namreč ne bodo prikrajšani, drugim pa naj daril ne kupijo ali pa jim podarijo nekaj simboličnega.
Ob tem je delila tudi nekaj praktičnih nasvetov, kako se lotiti kupovanja božičnih daril:
– pripravi si načrt glede porabe denarja,
– postavi si proračun, koliko te bodo stala decembrska darila in praznovanja,
– pripravi si seznam oseb, katerim želiš kupiti darilo in znesek po osebi,
– zabeleži si vse dodatne stroške, na primer za božično večerjo in druga praznovanja, aktivnosti zunaj s prijatelji in družino,
– preveri, ali si lahko vse to privoščiš, in če tega denarja trenutno ni na tvojem računu, znižaj te stroške, kolikor lahko,
– spremljaj svoje stroške in primerjaj realne stroške z načrtovanimi,
– predvsem si ne privošči nečesa, kar te bo spravilo v težave in za kar boš porabil denar, ki ga nimaš.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje