Menu Item
Ob požaru na območju jedrske elektrarne v Ukrajini so iz slovenske uprave za jedrsko varnost sporočili, da je požar izbruhnil na stavbah, ki niso vitalne za jedrsko varnost elektrarne in je že pogašen. Dogodek nima vplivov na ozemlje Slovenije, so dodali.
Z Uprave RS za jedrsko varnost (URSJV) so sporočili, da so jih z Mednarodne agencije za jedrsko energijo obvestili, da je na območju jedrske elektrarne Zaporožje v Ukrajini ob 00.40 po našem času prišlo do obstreljevanja in posledično požara. “Požar je izbruhnil na stavbah, ki niso vitalne za jedrsko varnost elektrarne. Požar je bil pogašen,” je v sporočilu zapisal Igor Sirc, direktor URSJV.
Dogodek nima vplivov na Slovenijo
Sistemi, ki zagotavljajo jedrsko varnost elektrarne, delujejo. Kot je pojasnil Sirc, Reaktor 2 in 3 sta bila izključena iz omrežja in zaustavljena, tako da je trenutno v obratovanju zgolj reaktor 4. Reaktor 1 ne obratuje, saj je na njem že pred začetkom oboroženih spopadov v Ukrajini potekal remont, reaktorja 5 in 6 pa sta bila ustavljena 28. februarja in sta v postopku ohlajanja.
“Novih informacij s tega območja nismo prejeli. Inšpektorji zveznega inšpektorata jedrske uprave Ukrajine nimajo dostopa do elektrarne, saj je ta pod nadzorom ruske vojske. Prav tako nima dostopa do elektrarne osebje upravljavca elektrarne, ki bi zamenjalo tiste izmene, ki so bile zajete na lokaciji elektrarne,” so pojasnili z URSJV in dodali, da osebje elektrarne še naprej dela in nadzoruje stanje elektrarne.
“Na lokaciji elektrarne deluje le še ena od šestih enot. Radiološka situacija v Ukrajini je po vseh dostopnih podatkih nespremenjena. Ukrajinski upravni organ za jedrsko varnost poroča, da ni prišlo do izpustov v okolje po požaru v jedrski elektrarni Zaporožje in da ni podatkov o povišanem sevanju,” so še sporočili z URSJV. Dodali so, da dogodek nima vplivov na Slovenijo, ga pa spremlja strokovna skupina Uprave RS za jedrsko varnost, ki bo javnost sproti obveščala o nadaljnjem dogajanju.
Gregorič: Požar v Zaporožju za jedrsko varnost ne predstavlja resne grožnje
Požar v ukrajinski jedrski elektrarni Zaporožje, ki je bil sicer pogašen, ne predstavlja resne grožnje za jedrsko varnost, pa je ocenil slovenski strokovnjak za jedrsko varnost Miroslav Gregorič. Kot je dodal, je po njegovem vedenju prišlo do požara v šolskem centru elektrarne in zato ni povezan z jedrsko varnostjo, je pa “moteč dogodek”. Ob tem je Gregorič pojasnil, da je jedrska elektrarna Zaporožje največja v Ukrajini, “mogoče celo v Evropi”, in ima šest reaktorjev vrste VVER, s po tisoč megavati elektrike, ter je na lokaciji, kjer je še 3.000 megavatov termoelektrarn, tako da gre za ogromen energetski kompleks.
Po besedah Gregoriča so Rusi, če so zasedli ukrajinsko jedrsko elektrarno Zaporožje, najverjetneje ukrajinskim operaterjem dovolili, da nadaljujejo z delom. Tam zaposleni bi lahko morda imeli težave z rednim prihajanjem na delo, a imajo v jedrski elektrarni v okviru sistema civilne zaščite v primeru jedrskih nesreč zagotovo tudi možnost prenočitve, hrane in vode, je še dejal.
O tem, koliko so poškodovani daljnovodi in transformatorske postaje v okolici jedrske elektrarne Zaporožje, slovenski strokovnjak za jedrsko elektrarno nima podatkov, a tudi če bi bili poškodovani vsi daljnovodi v okolici in če so reaktorje ustavili, imajo na lokaciji dizelske generatorje, ki imajo dovolj elektrike za delovanje varnostnih sistemov, poleg tega so na lokaciji še termoelektrarne, tako da je lahko omogočena elektrika.
Na vprašanje, kaj je glavna grožnja za katerokoli jedrsko elektrarno v vojaškem spopadu, je Gregorič odgovoril, da ima večina jedrskih elektrarn skladišče za izrabljeno gorivo, kjer je veliko urana, plutonija in drugih radionuklidov, od stroncija, cezija itn. “Če bi po nesreči kakšna bomba priletela v takšno skladišče, lahko pride do kontaminacije okolice, a mislim, da to ni v nobenem interesu,” je še dodal.
Primerjava med nesrečo v jedrski elektrarni v Černobilu leta 1986 in jedrsko elektrarno v Zaporožju po besedah Gregoriča ni na mestu, saj gre za zelo različni vrsti reaktorjev. V Zaporožju so tlačnovodni reaktorji, ki so nekoliko podobni reaktorju v Krškem, razlika je le, da imajo ruski tlačnovodni reaktorji v Zaporožju horizontalni uparjalnike, tisti v Krškem pa so vertikalni. Černobil je imel vrelnovodni reaktor z grafitnim moderatorjem, kar je “čisto drugo”, je pojasnil.
Ukrajina ima trenutno skupno 15 delujočih reaktorjev, vsi so tlačnovodni in so po navedbah Gregoriča solidno vzdrževani. Takšnih reaktorjev, kot je bil tisti v Černobilu, na ozemlju Ukrajine več ni.
Za razliko od nesreče v nuklearki je pri jedrski bombi verižna reakcija, ki je podobna, a je bistveno hitrejša. V sodobnih bombah je pet do deset kilogramov plutonija ali urana. Pri atomski bombi je glavni učinek tlačni sunek, visoka temperatura ter gama in nevtronsko sevanje v milisekundi ter elektromagneti pulz, ki uniči vse telefone in mobilne naprave v določenem krogu.
Pri jedrski nesreči, kot sta bili v ukrajinskem Černobilu ali japonski Fukošimi, pa gre za sto ton urana, goriva, ki je v reaktorju, in nekaj sto kilogramov ali več plutonija, ki je v gorivu, ker reaktor dela. Ni takega tlačnega vala in temperaturnega šoka, so pa izpusti radionuklidov, ki se dvigajo v zrak in jih veter nosi in to povzroči kontaminacijo ozemlja in če to nosi oblak, povzroči tudi sevanje iz oblaka in ko padejo aerosoli na tla, to povzroči tudi sevanje od tal do človeka in tako pride do kontaminacije vode, hrane itn. To je velika razlika. Urana, plutonija in radionuklidov, ki se sprostijo pri nesreči v jedrski elektrarni, je bistveno več kot pri atomski bombi, je še pojasnil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!