Okoli 500 kmetov v petek na protest: "Potekal bo mirno in brez traktorjev"

Po besedah Boštjana Slemenška bodo na protestu kmetov, katerega se bo udeležilo okoli 500 ljudi, ponovili 16 zahtev, ki so jih sredi januarja posredovali na pristojno ministrstvo. Med prednostnimi štirimi zahtevami so takojšnja vzpostavitev ukrepov za zaščito slovenskih kmetov in potrošnikov, zaščita kmetijskih zemljišč ter v okviru tega zaustavitev postopkov za sprejem državnega prostorskega načrta za zmanjšanje poplavne varnosti v Savinjski dolini in drugih podobnih postopkov umeščanja infrastrukture za zagotavljanje poplavne varnosti ter plačilo vseh omejitev in zahtev, naloženih s strani države.

Pri tem kot nesprejemljive izpostavljajo tudi dodatne obveznosti, ki jih država nalaga kmetom, med drugim ukrepe ob bolezni modrikastega jezika in kastracijo pujskov. Ob tem menijo, da mora biti v prihodnje kmetijstvu namenjenih več evropskih sredstev, zato morajo sredstva skupne kmetijske politike v prihodnjem večletnem finančnem okviru ostati ločena in namenjena izključno razvoju kmetijske panoge.

Slemenšek je kritičen tudi do prejetega odziva ministrstva na njihove zahteve. "Njihov odgovor je bil zgolj administrativne narave, prelaganje odgovornosti na evropske člene in direktive, mi pa zahtevamo ureditev varovalk na nacionalni bazi, da bi Slovenija avtonomno nekaj storila za svojega potrošnika in kmeta," je izpostavil.

Na očitke, da v obdobju tik pred parlamentarnimi volitvami dejansko organizirajo politični dogodek, pa Slemenšek odgovarja, da boljše časovnice ne bi mogli izbrati, saj je njihov cilj tudi, da bi se "v predvolilnem času naši vrli politiki začeli enkrat pogovarjati o kmetih, ki smo od Boga pozabljeni". "Kmetje smo tukaj in bomo tukaj, politične stranke in vladajoči pa se menjajo," je dodal.

Povedal je tudi, da so pričakovali, da jih bodo politično obarvali. "Naj nas dajo, kamor želijo. Vemo, kaj smo, in od tega ne bomo odstopili. V našem združenju smo člani iz različnih strank in če ne bi bili takšni, tega združenja ne bi potrebovali," je bil jasen.

Poleg Združenja slovenske kmečke iniciative so pri organizaciji petkovega protesta po Slemenškovih pojasnilih sodelovali tudi člani Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zveze slovenske podeželske mladine, Društva slovenski kmet in Zveze kmetic Slovenije.

Izvedbe protesta v obdobju pred volitvami pa ne podpirajo v Zvezi lastnikov gozdov Slovenije, čeprav so prispevali podpis pod protestne zahteve kmetov.

Sindikat kmetov Slovenije ostaja apolitičen

Zahtevam so naklonjeni tudi v Sindikatu kmetov Slovenije, čeprav pri izvedbi samega protesta aktivno niso sodelovali. Kot je pojasnil predsednik sindikata Anton Medved, trenutno namreč ne vidijo sogovornika na drugi strani, saj bo vlada v prihodnjih tednih opravljala le še tekoče posle.

"Naslednji vladi, pa naj bo leva ali desna, želimo postaviti zahteve in želimo, da se bo usedla s kmeti," je izpostavil Medved in izrazil upanja, da bo ta nesmiselne ukrepe na področju kmetijstva tudi razrahljala.

O politični dimenziji organizacije protesta v predvolilnem času pa je dejal, da vsi indici kažejo, da bo petkov protest politični dogodek. "Mi se od tega ograjujemo, ker sindikat vedno deluje apolitično. Čeravno so nekateri naši člani tudi člani političnih strankah, pa na naših izvršilnih odborih nikoli ne razpravljamo o politiki in tako želim delati tudi naprej," je pojasnil Medved.

Na kmetijskem ministrstvu so pozive k protestom pred dnevi sprejeli z razočaranjem, saj si, kot so poudarili, celoten mandat prizadevajo za iskanje rešitev za celotno prehransko verigo in ob tem z vsemi deležniki vodijo konstanten dialog. Obenem so kmetijske organizacije pozvali na sestanek, ki bi moral po prvotnih napovedih potekati v petek na dan protesta, a so ga nato odpovedali. Na ministrstvu so pojasnili, da so se s predstavniki kmetov še vedno pripravljeni pogovarjati in da dogovori o novem datumu srečanja še potekajo.

Ministrica Čalušić: "Resnično ne vidimo vsebinskih razlogov za proteste"

Kot je medtem poudarila ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić, na ministrstvu že ves mandat skrbijo za odprt in reden dialog z vsemi zainteresiranimi javnostmi s ciljem zagotavljanja dobrobiti slovenskih kmetov in razvoja kmetijstva.

Ob tem je izpostavila, da ima v demokratični državi vsakdo pravico svojo voljo izraziti s protestom. "Kmetje v Sloveniji in drugje so to že velikokrat storili in tudi tokrat jim bomo prisluhnili. Me pa žalosti, da se je kmetijski sektor začel deliti. To je slabo in slabi moč kmetov. Enotnost, ki smo ji bili priča doslej, se je končala zaradi organizacije aktualnega protestnega shoda v predvolilnem času. Če bi bil interes kmetov organizatorjem protesta na prvem mestu, bi se to lahko zgodilo pred časom ali pa kasneje," je prepričana ministrica.

Zagotovila je, da dialog z deležniki v kmetijstvu vodijo naprej. V tem tednu so se srečali z več nevladnimi kmetijskimi organizacijami, razpravljali so o odprtih vprašanjih, stiskah in izzivih ter jim predstavili rešitve, med drugim sofinanciranje storitve obveznega cepljenja proti bolezni modrikastega jezika in pripravo odloka za podporo sektorju prašičereje zaradi razmer na trgu.

"Ponujamo rešitve in resnično ne vidimo vsebinskih razlogov za proteste," je poudarila.

Ob tem je spomnila, da so se na ministrstvu v preteklosti odzvali na zahteve, ki jih izpostavljajo protestniki. "Tudi tokrat smo pripravili strokovne odgovore na skupno 30 protestnih zahtev in skupaj z njimi poslali vabilo na sestanek na ministrstvo, saj menimo, da skupne rešitve lahko najdemo le za skupno mizo, in ne na ulicah. Pričakovala bi, da bi se sicer kdo odzval na konkretno vsebino in na vprašanje, kako lahko skupaj gradimo prihodnjo kmetijsko politiko v Sloveniji," je navedla.

Prepričana je, da je ministrstvo v tem mandatu dokazalo, da zna prisluhniti, povezati in resor dvigniti na zahtevnejšo raven. "Uspeli so nam veliki koraki v okviru rednih delovnih nalog, kakor tudi izrednih, saj so sektor doletele naravne ali druge nesreče in se je bilo treba hitro odzivati. V tem mandatu smo izvedli rekordna izplačila prek zbirnih vlog v višini 967 milijonov evrov ter tudi izplačila v višini 321,5 milijonov evrov v okviru 109 izvedenih razpisov. Priskočili smo na pomoč sektorju žita ob vojni v Ukrajini v višini 2,8 milijona evrov, za odpravo naravnih nesreč, povezanih tudi s poplavami avgusta 2023, smo namenili 38,4 milijona evrov skupno 29.164 upravičencem, izvajali smo protipožarno varstvo na Krasu, podprli kmete v boju proti bolezni modrikastega jezika in se soočili z drugimi izzivi," je nanizala.

Med ključnimi izzivi iztekajočega se mandata je izpostavila tudi spremembe zakonodaje, ki po njenih besedah omogoča sodoben razvoj resorja. "V sedanjem mandatu DZ smo uspešno predlagali v sprejem že 13 zakonov. V zvezi z zakonodajnim svežnjem in drugimi vsebinami smo se z organizacijami, ki delujejo na področju resorja, sestali vsaj 46-krat, ministrica pa je samo v letu 2025 opravila 78 obiskov po vsej Sloveniji in se srečala tudi s predstavniki vseh zainteresiranih kmetijskih organizacij," je še izpostavila ministrica.