Menu Item
Domačine v okolici Maribora pretresa pokol, v katerem je v ograjenem prostoru poginilo 22 damjakov. Da so škodo "po vsej verjetnosti povzročili psi oziroma pes", so za N1 potrdili na mariborski policijski upravi. A to je le eden od primerov, ki se je zgodil v zadnjih mesecih, doslej je namreč v več pokolih poginilo 70 živali. Domačini pa se sprašujejo, zakaj pristojni še niso ukrepali.
Pred dnevi se v Dragučovi pri Mariboru zgodil pokol, v katerem je bilo pokončanih 22 damjakov, ki so bili v ograjenem prostoru na kmetiji Bojana Protnerja.
Lastnik je še danes precej pretresen. “Prejšnji teden smo po obilnem sneženju šli do krmišča, najprej smo videli le nekaj kadavrov, potem smo vstopili in ugotovili, da je šlo za množični pokol živali,” za N1 opisuje Protner, ki je ostal brez celotne črede.
Po njegovih besedah so pri krmišču, na prizorišču pokola, našli sledi pasjih tac in dlak, zato lastnik domneva, da sta za pokol kriva dva potepuška psa, ki že “lep čas” povzročata težave na širšem območju. “Damjaki se med nevarnostjo zatečejo v gručo, tako sta psa lažje opravila svoje delo,” dodaja Protner.
Da so škodo “po vsej verjetnosti povzročili psi oziroma pes”, so za N1 potrdili na Policijski upravi (PU) Maribor. Od 2. novembra so bili obveščeni o šestih primerih, torej pokolih, policisti pa zdaj nadaljujejo delo v primeru Dragučova. Ko bodo izsledili živali in lastnika, pa bodo ukrepali v skladu s pristojnostmi. V širši okolici Dragučove je po podatkih Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) v pokolih poginilo 70 živali, predvsem drobnica in gojena divjad.
“Kaj če nanju naleti človek?”
Da težav na tem območju niso imeli vsaj 50 let, za N1 pripoveduje starešina sosednjega lovskega društva Malečnik Košaki Kristjan Strgar. Lovec skoraj z gotovostjo izključuje možnost, da bi lahko pokole povzročili šakali, ki so sicer razširjeni na tem območju. “Šakali tega ne bi naredili v takšnem obsegu, za povrh bi potešili svojo lakoto. V Dragučovi pa so mrtve živali le načete, torej klateška psa to počneta iz objestnosti,” domneva.
Zadnji večji pokol drobnice se je zgodil na območju Malečnika lanskega decembra. Takrat je bilo več ovac pogrizenih do smrti. “Kaj če nanju naleti človek? Bog ve, kako bosta reagirala,” se sprašuje Strgar, ki je precej kritičen do pristojnih služb. “Že več mesecev opozarjamo na problematiko, a se doslej ni zgodilo nič. Kot da se čaka, da se komu kaj zgodi. A takrat bo prepozno,” še razmišlja Strgar.
Uprava za varno hrano: Identificirati moramo psa oziroma lastnike
Na upravi za varno hrano pojasnjujejo, da so obravnavo začeli 1. decembra lani, “zdaj pa poteka ugotovitveni postopek, v katerem zbirajo dokaze o živalih, povzročiteljih pokolov”.
“Ne glede na domneve in sume o psih povzročiteljih doslej niti inšpekcija niti policija nista identificirali morebitnih lastnikov psov. Uradni veterinarji so opravili nadzor na dveh lokacijah, kjer bi utegnila bivati ali se zadrževati dva psa, vendar pregled ni potrdil, da gre za živali, ki naj bi izvedle pokole,” dodajajo.
Poleg izboljšanja zaščitnih ukrepov je po njihovih navedbah nujno, da čim prej identificirajo živali, ki napadajo. Tako policija kot uprava za varno hrano občane pozivata za kakršnekoli informacije, ki bi omogočile hitrejše lociranje in identificiranje živali.
UVHVVR je bila doslej obveščena o petih primerih napadov, v dveh od policije, treh pa od občanov. “Če so napade povzročili lastniški psi, gre za tipičen primer skrajno neodgovornega lastništva živali,” še odgovarjajo.
Na vprašanje, ali so opravili analizo najdene dlake pod ograjo Protnerja, na kmetijskem ministrstvu, kamor spada UVHVVR, odgovarjajo, da DNK analiza ni smiselna, saj “že intenzivno iščejo psa/pse, ki so glede na to, da so bile na mestu napada najdene dlake oziroma odtisi, zelo verjetni krivci za napad”.
Dodajajo še, da identifikacija lastnika v Sloveniji, kjer je čipiranje psov obvezna, ni težava, razen če žival ni čipirana in ima zato status zapuščene živali. “Seveda pa je za preverjanje čipa najprej treba žival locirati in jo uloviti”, še pojasnjujejo.
Na dogajanje so se odzvali tudi v Zavetišču za živali Maribor. Navedli so, da zavetišče ves čas od prve prejete prijave, podane 14. decembra lani, izvaja aktivnosti, ki po zakonodaji sodijo med obveznosti zavetišča. Med temi je, da se je zavetišče dolžno odzvati ob najdbi zapuščene živali in jo poskušati uloviti, ni pa zavetišče pristojno iskati potencialnih krivcev za napade in pokole.
Prijaviteljica je 14. decembra lani po elektronski pošti zavetišče obvestila o pokolu domačih živali, naslednji dan pa so na Facebook strani Zavetišča za živali Maribor objavili sliki dveh psov, ki jih je posredovala omenjena prijaviteljica, z namenom, da bi ju izsledili oz. pridobili informacije o lastniku psov. V nadaljevanju so prejeli več obvestil nekaterih, da so videli omenjena dva psa, šli so tudi na teren, a psov niso našli.
Trenutno so sicer namestitvene zmogljivosti v Zavetišču za živali Maribor skoraj polno zasedene. V začasni oskrbi je 43 psov, od tega 11 pasjih mladičev, in 28 mačk. Vir: STA
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje