Menu Item
Mreža slovenskih okoljskih nevladnih organizacij Plan B za Slovenijo je ministru za infrastrukturo predala poziv, naj Evropska unija izstopi iz pogodbe o energetski listini. Na njeni podlagi podjetje Ascent Resources, ki si je obetalo dobičke pri projektu hidravličnega drobljenja (frackinga) v Petišovcih, toži Slovenijo.
Pogodba o energetski listini (ECT) je bila osnovana v 90. letih in varuje naložbe v energetiki, to so pretežno fosilni viri energije.
“Pogodba fosilnim gigantom omogoča, da izsiljujejo države, ki želijo ukrepati proti podnebnemu zlomu, in jih lahko tožijo za večmilijonske ali celo milijardne odškodninske zahtevke in s tem onemogočajo učinkovito podnebno ukrepanje,” je po današnjem srečanju s predstavniki ministrstva za infrastrukturo pojasnil Andrej Gnezda iz Umanotere.
Med njimi je multinacionalka RWE, ki za več kot milijardo evrov toži Nizozemsko, ker je napovedala predčasno zaprtje premogovnih elektrarn. Podjetje Rockhopper zaradi prepovedi črpanja nafte v Jadranu toži Italijo za 230 milijonov evrov. Ascent Resources pa Sloveniji grozi s tožbo za 120 milijonov evrov, ker je zahtevala presojo vplivov na okolje za njihov projekt na Petišovskem polju, kjer bi črpali zemeljski plin s hidravličnim drobljenjem oziroma frackingom. Britansko podjetje sicer ves čas trdi, da pri projektu ne gre za fracking.
Ministrstvu so okoljevarstveniki danes predali poziv, naj EU in z njo Slovenija izstopi iz pogodbe o energetski listini in da o tem spregovorijo tudi evropski ministri, pristojni za energetiko. Ti se bodo jutri in v četrtek na Brdu pri Kranju sestali na neformalnem zasedanju.
“Slovenija kot trenutno predsedujoča lahko odpre razpravo in spodbudi ta politični moment, da se izstop tudi dejansko zgodi. Tisto, kar danes potrebujemo, je stabilno okolje, kjer bomo lahko izvajali podnebno politiko. Tega pa, tudi zaradi ECT še nimamo. Da bomo lahko učinkovito ukrepali v boju s podnebno krizo, je potreben izstop iz pogodbe,” je dejal Gnezda.
Državni sekretar ministrstva za infrastrukturo Blaž Košorok jim je na današnjem sestanku obljubil, da bodo v okviru zasedanja predali njihovo pobudo tudi ostalim članicam in spregovorili o tej temi. Naklonjenost izstopu EU in njenih članic iz ECT so že izrazile Francija, Španija, Poljska in Grčija, po informacijah okoljevarstvenikov pa se k temu nagiba še več držav.
Včeraj so okoljevarstveniki peticijo za izstop iz ECT, ki jo je podpisalo več kot milijon Evropejcev in podprlo več kot 400 civilnodružbenih organizacij, izročili tudi evropski komisarki za energijo Kadri Simson. Tudi ona je te dni v Sloveniji, v spremstvu infrastrukturnega ministra Jerneja Vrtovca si je danes ogledala hidroelektrarno Brežice. Oba sta poudarila pomen obnovljivih virov energije.
Primer Petišovcev
Podjetje Ascent Resources je Sloveniji zagrozilo s tožbo, ker je Agencija za okolje (Arso) za njihov projekt zahtevala presojo vplivov na okolje. Upravičenosti zahteve Arsa je pritrdilo tudi upravno sodišče.
Po trditvah britanskih investitorjev, ki so se projekta lotili v sodelovanju s hčerinskim podjetjem Petrola Geoenergo, je zahteva Arsa v nasprotju s podanimi mnenji slovenskih oblasti in strokovnjakov. Investitorji trdijo, da so v projekt že vložili 50 milijonov evrov, in ves čas zatrjujejo, da pri načrtovani stimulaciji vrtin ne gre za hidravlično drobljenje oziroma fracking.
Po napovedi tožbe je Državno odvetništvo Britancem predlagalo poravnavo. Neuradno naj bi bil Ascent Recources pripravljen umakniti tožbo, če bi jim naša država izplačala okrog 25 milijonov evrov.
Do poravnave navsezadnje ni prišlo in podjetje še vedno grozi s tožbo, neuradno naj bi zahtevali 120 milijonov evrov prav na podlagi pogodbe o energetski listini. Nazadnje je Ascent svojim delničarjem sporočil, da so sklenili pogodbo z odvetniško pisarno, ki jih bo zastopala. Če bo Ascent tožbo izgubil, mu ne bo treba plačati stroškov, v primeru uspeha pa bodo odvetniki plačani z deležem denarja, ki ga bo v tožbi dobilo britansko podjetje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!