Menu Item
Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo po dolgotrajnem usklajevanju in številnih razpravah s podporniki in nasprotniki morebitne uvedbe kavcijskega sistema za nepovratno embalažo pijač izražajo podporo uvedbi sistema. K čimprejšnji uvedbi kavcijskega sistema so vlado včeraj pozvali okoljevarstveniki.
Kot so spomnili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE), ima Slovenija že danes dober sistem ločevanja odpadkov, kavcijski sistem pa bi pomenil dodaten korak naprej k njihovemu še boljšemu upravljanju. K njegovi uvedbi pa se je aktualna koalicija zavezala tudi v koalicijski pogodbi.
Ker so posamezni deležniki izrazili nasprotovanje uvedbi sistema, so na ministrstvu želeli dodatno in temeljito preveriti vse relevantne predpostavke, z namenom poglobljene razprave o posameznih vidikih uvedbe sistema pa so organizirali tudi štiri srečanja podpornikov in nasprotnikov sistema. “Do zbližanja stališč nismo prišli,” so podčrtali.
Ob tem so poleti izvedli tudi javnomnenjsko raziskavo, ki je potrdila večinsko podporo javnosti uvedbi kavcijskega sistema. “Na podlagi zbranih informacij in ker zelo dobro vemo, da so plastični odpadki velik okoljski problem, na ministrstvu uvedbo kavcijskega sistema podpiramo. V najkrajšem možnem času se želimo na to temo sestati tudi s poslanci koalicije. Prepričani smo, da lahko ta korak naredimo skupaj in prispevamo dobrobiti okolja,” so napovedali.
V sredo so vlado k čimprejšnji uvedbi kavcijskega sistema znova pozvali predstavniki društva Eko krog, Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja ter stranke Vesna in spomnili na obljube pristojnega ministrstva, da bo po poletnih posvetih sporočilo dokončno odločitev o uvedbi sistema. Po besedah Erike Oblak iz društva Eko krog, ki že tretje leto izvaja kampanjo za vzpostavitev kavcijskega sistema, so jim pristojni na junijskem posvetu na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo zagotovili, da bo po poletnih posvetih na ministrstvu sprejeta odločitev o uvedbi kavcijskega sistema za embalažo pijač v Sloveniji. “Danes smo skorajda že sredi oktobra, te odločitve še vedno ni,” je poudarila Oblak. Kot je spomnila, je ministrstvo marca lani zagotavljalo, da bo predpis sprejet do konca 2023.
Sopredsednica stranke Vesna Urša Zgojznik je ocenila, da se je razprava o kavcijskem sistemu v zadnjih mesecih precej oddaljila od bistva, kaj ta sistem prinaša. “Evropa ni bogata z viri in paket krožnega gospodarstva z vsemi ukrepi, ki jih je EU pred leti začela zagovarjati in se zdaj udejanjajo v predpisih, je tisto, kar te vire ohranja,” je pojasnila. Po njenem prepričanju je del krožnega gospodarstva tudi kavcijski sistem. Z njegovo uvedbo se tako prihrani pri virih, obenem pa zvišuje stopnjo recikliranja. Takšen sistem je po besedah Zgojznik uvedlo že 16 evropskih držav, ravnokar ga sprejema tudi Avstrija. “Zdi se mi zelo povedno, da so v Avstriji uvedbo kavcijskega sistema označili za največji projekt krožnega gospodarstva v državi,” je povedala.
Po besedah Zgojznik uvedbo kavcijskega sistema podpirata tako javnost kot izdelovalci embalaže. “Torej se zatakne samo na koncu, pri tistih, ki imajo zelo očitno neko željo po profitih in se v resnici gredo določeno mero izsiljevanja,” je bila kritična. Ob tem je pozvala okoljsko ministrstvo in vlado, da se ta sistem čim prej implementira.
Tudi proizvajalci pijač za kavcijo
Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) je spomnil na zakonodajo EU, ki prinaša visoke cilje glede ekološkega oblikovanja proizvodov in embalaže. Te cilje je z obstoječim sistemom zbiranja in ravnanja z odpadno embalažo praktično nemogoče doseči, je opozoril. “V Sloveniji bomo glede na statistične podatke, ki so dostopni ministrstvu in celotni javnosti, slej ko prej morali implementirati kavcijski sistem,” je prepričan Petek. Če ne bo implementiran takoj, bomo po Petkovi oceni imeli bistveno višje stroške, ko ga bomo uvajali v prihodnosti, predvsem se bodo pa ti stroški še naprej prenašali na občanke in občane, namesto na industrijo in proizvajalce, ki so pripravljeni prevzeti ta strošek.
Da so uvedbi kavcijskega sistema naklonjeni tudi proizvajalci pijač, je potrdila tudi Petra Medved Djurašinović iz Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije. Ob tem je opozorila, da bo tudi po sprejetju zakonodaje trajalo 18 do 24 mesecev, da bo kavcijski sistem dejansko zaživel v praksi.
Nevladniki so sicer v zadnjih skoraj dveh letih razprav vseskozi opozarjali, da bi kavcijski sistem skupaj z uvedbo polne proizvajalčeve razširjene odgovornosti prinesel prednosti za vse deležnike. Med drugim so izpostavljali prihranke pri virih in višjo stopnjo recikliranja odpadkov oz. izpolnjevanja visokih evropskih ciljev ter zavračali argumente nasprotnikov uvedbe sistema, da bo to prineslo višje stroške za gospodinjstva. K uvedbi kavcijskega sistema so pozivali tudi v Združenju industrije pijač, ki deluje pod okriljem Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, podporo pa mu je izrazila tudi večina trgovcev.
Na nasprotnem bregu v celotnem procesu razprav je bila Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije, ki je vztrajala pri stališču, da kavcijski sistem ni nujen za doseg okoljskih ciljev EU. Po njihovem mnenju bi odločitev zanj prinesla dodatne visoke stroške za gospodinjstva. Med negativnimi posledicami vzpostavitve sistema vidijo tudi višje stroške poslovanja za trgovce in izgubo prodajnega prostora ter izziv zagotavljanja skladiščnih kapacitet.
Minister Bojan Kumer si je od komunalnega gospodarstva zato zaželel, da pripravi načrt, s katerim bi dosegli evropske cilje brez uvedbe kavcijskega sistema. Ta dokument so po besedah Erike Oblak avgusta res dobili na mizo, a po njihovem mnenju to ni bil načrt, temveč le izhodišča. “Kar nas je najbolj zaskrbelo, je to, da predlagajo prelaganje odgovornosti za ločeno zbiranje na lokalno raven, kar pomeni, da bi tudi občine in državni proračun po vsej verjetnosti deloma plačali stroške izboljšav tega sistema,” je dejala Oblak. Obenem niso od komunalnega gospodarstva dobili nobenega zagotovila, da bi z izvedbo teh izhodišč lahko dosegli cilje v rokih, ki jih predpisuje evropska zakonodaja.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje