Okoljski strokovnjak: Tudi če posekamo ves slovenski gozd, ne bomo samooskrbni

PROFIMEDIA

Okoljski strokovnjak Žiga Malek ukrep kmetijskega ministrstva, da namerava posekati 60.000 hektarjev slovenskega gozda, označuje za precej nenavadnega. Poudarja predvsem, da so se zarasle predvsem površine slabše kakovosti, do katerih je težji dostop in se ekonomska računica kmetov že zdaj ni izšla. "Izboljšanje stanja samooskrbe s tem ukrepom ne bo mogoče," meni Malek.

V prihodnjih dneh bo v veljavo stopil dodatek k pogodbi o upravljanju slovenskih državnih gozdov, s katerim kmetijsko ministrstvo družbi Slovenski državni gozdovi (SiDG) na zemljiščih v lasti države, ki so v občinskih prostorskih aktih opredeljena kot kmetijska, nalaga sečnjo gozda in spravilo lesa. Šlo naj bi za 60.000 hektarjev gozdov oziroma približno četrtino gozdov v državni lasti, je poročal Dnevnik, ki se sklicuje na neuradne vire. Minister Jože Podgoršek pa je za N1 dejal, da gre za napačno interpretacijo njihovih namer in da je namen dodatka izenačitev pogojev krčitve gozda na državnih in zasebnih zemljiščih. Po njegovih besedah želijo zgolj omogočiti vnovično uporabo nekaterih kmetijskih površin, ki so se zaradi opustitve kmetovanja v zadnjih letih zarasle.

Žiga Malek, okoljski strokovnjak in docent na Inštitutu za okoljske študije (IVM) na Vrije Universiteit Amsterdam na Nizozemskem, je opozoril, da ima zgodba več plati. Minister Podgoršek je ukrep pospremil z besedami, da je razlog za izsekavanje gozdov “povečanje samooskrbe” in da gre “za obuditev tistih zemljišč, ki so po namenski rabi še vedno kmetijska, pa jih je prerasel gozd”.

“Izboljšanje stanja samooskrbe s tem ukrepom ne bo mogoče. Še na ministrstvu priznavajo, da bo le manjši del teh 60.000 hektarjev dejansko spremenjen v kmetijska zemljišča. Torej, zakaj sploh tak ukrep,” se sprašuje Malek. Izpostavil je, da so se v preteklih desetletjih opuščale in zarasle z gozdom večinoma kmetijska zemljišča slabe kakovosti, ki so ob tem tudi slabo dostopna, na primer v visokogorju. Dodal je, da so stroški pridelave na teh zemljiščih zelo visoki, kar je tudi eden od razlogov, zakaj so se ta zemljišča opustila.

Malek sicer meni, da je negovanje krajine skozi ohranjanje pašnih in travnatih površin zelo dobrodošlo, vendar “sočasno izsekavati gozdove (četudi površine, ki so se nedavno zarasle) in ne storiti ničesar, da se preostale površine ne zaraščajo, nima smisla”.

Težavo v kmetijstvu, ne le v Sloveniji, ampak v celotni EU, predstavlja predvsem pozidava kmetijskih zemljišč, pri čemer gre za bolj kakovostna zemljišča. “Sekati gozd za obuditev zemljišč z nizkim donosom, sočasno pa opuščati in zidati površine visoke kakovosti je, milo rečeno, norost. Preprečevanje nadaljnjega zaraščanja ne bo mogoče skozi manjše, stihijske ukrepe, ampak s celostnim upravljanjem slovenske rabe in pokrivnosti tal,” meni Malek. Navedel je še, da se je med letoma 2000 in 2016 število kmetijskih gospodarstev v Sloveniji zmanjšalo za 20 odstotkov, kar pomeni, “da je treba slovenskim kmetom pomagati drugače kot z omogočanjem sekanja gozdov”.

Malek je poudaril, da se razlog za majhno samooskrbo Slovenije skriva v veliki porabi mesa. Kot kažejo podatki Slovenskega statističnega urada, smo Slovenci v letu 2018 porabili 92,6 kilograma mesa na prebivalca, kar je krepko nad evropskim povprečjem – 69 kilogramov mesa na prebivalca. Hkrati se zavrže 30 do 40 odstotkov vse hrane.

“Za to, da nahranimo slovensko slo po mesu, je potrebnih 15.000 kvadratnih kilometrov, kar pomeni, da ne bomo, čeprav posekamo vse slovenske gozdove, dosegli samooskrbe (saj državo prekrivajo tudi naselja, infrastruktura, vode in skalnata ter ostala nerodovitna območja). Za izboljšanje samooskrbe (in zmanjšanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje) bi bilo tako najbolj smiselno zmanjšati porabo mesa (in odpadne hrane). Ni treba prepovedati mesa, že povprečni EU-standard bi precej zmanjšal naš uvoz in izboljšal samooskrbo,” je razmišljal Malek in dodal, da je nemogoče, da bomo ob trenutni porabi izdelkov živalskega izvora samozadostni.