Menu Item
Premier Janez Janša je v državnem zboru ob predstavitvi prednostnih nalog predsedovanja Slovenije Svetu EU izpostavil okrevanje in odpornost kot odgovor na krize, s katerimi se sooča unija.
Premier Janez Janša je danes v DZ predstavil prednostne naloge predsedovanja Slovenije Svetu EU. Kot je uvodoma spomnil Janša, je Slovenija EU prvič predsedovala v prvi polovici leta 2008. V naslednjih letih se je zvrstil niz kriz – od vojne v Gruziji, finančne krize, migrantske krize, vojne v Ukrajini in brexita do pandemije covida-19. “Pokazalo se je, da smo bili na večino od teh kriz slabo pripravljeni, da manjkajo nekateri skupni instrumenti, ki omogočajo uniji soočanje s krizo,” je dejal. V primeru resne krize, kot je bila pandemija, se je po njegovih besedah pokazalo, da tudi skupni mehanizmi ne delujejo.
“Na tej podlagi je popolnoma jasno in logično, da je prva prioriteta slovenskega predsedovanja Svetu EU okrevanje in odpornost,” je dejal. Glede na to, da je bila EU v tem času in tudi že prej soočena tudi s kibernetskimi napadi, so v ta nabor dodali še odpornost na te napade.
Iz vrste aktov za večjo odpornost unije, ki so bili pripravljeni v minulem letu, je izpostavil finančni odgovor za blaženje posledic pandemije, ko se je EU za okrevanje odločila uporabiti lastna sredstva. “To je nek korak, ki prestavlja evropsko integracijo na nek višji nivo,” je dejal. “Upamo, da prihaja čas, v katerem se bo lahko EU po letu 2008 ponovno osredotočila na iskanje strateških odgovorov na strateške izzive,” je dejal. Zaradi kriz v zadnjih letih se je namreč EU po njegovih besedah v glavnem ukvarjala s posledicami stanja, ki da je nastajalo tudi zaradi tega, ker Evropa ni imela strateških odgovorov na te izzive.
Tudi o Podsaharski Afriki
Prav za te razprave bo po prepričanju Janše prostor v okviru konference o prihodnosti EU. Slovenija si želi, da to ne bo razprava zgolj med evropskimi institucijami in med vladami držav, obvezno je vključiti denimo regije in evropske think-tanke, je poudaril. Slovenija bo poskušala razpravo o tem odpreti v okviru Blejskega strateškega foruma.
“Naš namen je, da je ta razprava vključujoča in da se v okviru te razprave izmenjajo tudi stališča o odprtih zunanjepolitičnih in varnostnih vprašanjih, ki so ključna za EU, če želi postati prvi regionalni dejavnik v Evropi, soseščini in Sredozemlju (…) in predvsem če želi postati globalni dejavnik,” je dejal.
Izpostavil je razmere v denimo Podsaharski Afriki, ki da postaja vse bolj plen terorističnih organizacij. “Evropska unija ima na razpolago zelo preprosto dilemo – ali bo v Afriki tem narodom pomagala (…) ali pa bomo gradili zidove in postavljali pomorske blokade na Mediteranu, kajti ti ljudje bodo iskali boljše življenje,” je dejal.
“Mehki pristop ne deluje”
EU se bo morala soočiti s tem, da samo mehki pristop ne deluje, je dejal in kot primer izpostavil Mali. “Razprava o tem, ali EU potrebuje svojo vojsko, ali potrebuje tudi trdo moč, traja že predolgo,” je ocenil in dodal, da se je v zadnjih 15 letih pokazalo, da če se ne širi EU, se širi nekdo drug. “Če EU ni zmožna združiti potenciala mehke in trde moči v Afriki, se bosta tam trpljenje in revščina razraščala, če EU stvari naredi le na pol, kot jih je v Libiji (…), naredimo več zla kot koristi,” je dejal in omenil še primer Afganistana.
Janša upa, da bo covid naslednjega pol leta vse manj pomembna tema. Če pa bo po Evropi jeseni hud nov val covida, smo sami krivi, je dejal. Če bodo spet nove smrtne žrtve, pa se je po njegovih besedah treba vprašati, kako je mogoče, da lahko civilizacija, ki je sposobna tako hitro razviti cepivo, tega ni sposobna uporabiti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!