Menu Item
Slovenija je oktobra na letni ravni zabeležila 9,9-odstotno inflacijo. K letni rasti cen so največ prispevale podražitve hrane, goriv in energije.
Slovenija je oktobra na letni ravni zabeležila 9,9-odstotno inflacijo. Ta se je tako po več mesecih spustila pod 10 odstotkov. K letni rasti cen so največ prispevale podražitve hrane, goriv in energije. Na mesečni ravni je bila inflacija 0,8-odstotna, najbolj sta nanjo vplivali sezonska zamenjava oblačil in obutve ter dražja hrana.
V Sloveniji je inflacija od junija vztrajala nad desetimi odstotki na letni ravni, julija in avgusta je bila z 11 odstotki najvišja od pomladi 1996.
Letna inflacija se je oktobra spustila pod mejo 10 odstotkov, a ostaja visoka, v današnji objavi izpostavlja državni statistični urad. Oktobra lani je bila denimo pri treh odstotkih. Povprečna letna rast cen znaša 8,6 odstotka.
Oktobra se je blago v povprečju podražilo za 11,8 odstotka, storitve pa za 5,9 odstotka. Cene blaga dnevne porabe so se zvišale za 14,5 odstotka, trajnega blaga za 9,8 odstotka in poltrajnega blaga za štiri odstotke.
Podražitve hrane in brezalkoholnih pijač za 17,2 odstotka so letno inflacijo zvišale za 2,8 odstotne točke. Za 18,7 odstotka višje cene goriv in energije so prispevale 2,2 odstotne točke, za 12,5 odstotka dražja stanovanjska in gospodinjska oprema pa 0,9 odstotne točke.
Po 0,7 odstotne točke vpliva na inflacijo so imele višje cene v restavracijah in hotelih (za 9,9 odstotka) ter podražitve izdelkov in storitev za rekreacijo in kulturo (za 6,6 odstotka).
Podražitve najbolj izrazite pri hrani in oblačilih
V mesečni primerjavi so bile oktobra podražitve najbolj izrazite pri prehrambnih izdelkih ter oblačilih in obutvi. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so se zvišale za 2,5 odstotka in k mesečni inflaciji prispevale 0,5 odstotne točke. Izmed živilskih izdelkov so se kruh in izdelki iz žit podražili za 1,8 odstotka, mleko, sir in jajca za tri odstotke ter sveže sadje in zelenjava za 7,7 odstotka oz. 6,7 odstotka.
Prehod na jesensko-zimsko kolekcijo v trgovinah je vplival na opaznejše podražitve v skupini oblačila in obutev. 5,7-odstotna rast cen v tej skupini je inflacijo zvišala za 0,4 odstotne točke.
Podražila so se trda goriva: za 14 odstotkov višje cene lesne biomase so k inflaciji prispevale 0,2 odstotne točke, po 0,1 odstotne točke pa so dodali še dražja električna energija (za 1,8 odstotka), stanovanjska in gospodinjska oprema (za 0,7 odstotka), novi avtomobili (za 1,3 odstotka) ter raznovrstno blago in storitve (za 1,1 odstotka).
Cenejši naftni derivati ublažili mesečno inflacijo
Po drugi strani so mesečno inflacijo za 0,4 odstotne točke ublažili cenejši naftni derivati: cene goriv in maziv za osebna vozila so se znižale za 6,1 odstotka, cene tekočih goriv pa za 8,2 odstotka.
Pocenili so se tudi počitniški aranžmaji (za 5,6 odstotka), ki so inflacijo znižali za 0,2 odstotne točke. Dodatne 0,1 odstotne točke so prispevale nižje cene nastanitvenih storitev (za tri odstotke).
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila oktobra pri 10,3 odstotka (oktobra lani pri 3,5 odstotka). Septembra je znašala 10,6 odstotka, so še navedli na statističnem uradu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje