Kaj je “prikriti omikron” BA.2 in ali nas mora skrbeti?

Koronavirus 23. Feb 202208:02 > 09:244 komentarji
Omikron pod elektronskim mikroskopom
Foto: HKU Medicine

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) je objavil poročilo o razširjenosti različic koronavirusa v Sloveniji. Podatki za drugi teden februarja kažejo, da je bilo približno 7 odstotkov takrat potrjenih okužb s podrazličico omikrona BA.2. Ta je za okrog 30 odstotkov bolj nalezljiva od osnovne omikron različice. O tem, ali povzroča tudi hujšo obliko bolezni, so mnenja med znanstveniki deljena. Vemo pa, da proti njej ne učinkujejo nekatera zdravila, ki so pri osnovni omikron različici delovala. Nekateri menijo, da bi morali podrazličico BA.2, ki ji rečejo tudi "prikriti" omikron, poimenovati z novo črko grške abecede.

Danes objavljeno poročilo NLZOH kaže, da se različica BA.2 širi tudi v Sloveniji. V prvem tednu januarja so namreč v okrog tisoč vzorcih zaznali le ene primer te različice, v obdobju od 7. do 12. februarja pa 47 (med 706 vzorci). Ob tem velja poudariti, da z metodo genomskega sekvenciranja, ki je potrebna za iskanje (pod)različic, pregledajo le en del vzorcev, pozitivnih na koronavirus. Med 706 vzorci je bilo 665 okuženih z omikronom, 41 pa z delto.

Podrobnosti so na spodnjem prikazu. Shema A so naključno izbrani vzorci splošne populacije. Shema C so vzorci tistih, za katere epidemiologi sumijo, da bi lahko bili okuženi specifično z eno od različic, ker so na primer pripotovali iz tujine ali bili v tesnem stiku z okuženim, in tistih, ki so se okužili ponovno (reinfekcije). Shema D pa so bolniki na enoti intenzivne terapije.

NLZOH

 

Tuji mediji različico BA.2 v angleščini imenujejo “stealth omicron”, kar bi lahko prevedli kot prikriti omikron. Različico je namreč s testi bolj zapleteno odkriti. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je BA.2 za 30 odstotkov bolj nalezljiva od osnovne omikron različice (BA.1). O tem, kako hudo bolezen povzroča, so mnenja za zdaj deljena.

Kako razširjena je različica BA.2?
Podrazličico omikrona BA.2 so zaznali 74 državah, tudi v Sloveniji. V vsaj desetih med njimi je BA.2 že postala prevladujoča, med njimi v Evropi na Danskem, v Avstriji pa naj bi se po napovedih to zgodilo ta teden. Različica, ki je bolj prenosljiva, hitro izpodrine manj prenosljivo. Tako je omikron po vsem svetu v le nekaj tednih izpodrinil delto. Povsem mogoče je, da je BA.2 (bolj) razširjena tudi v drugih državah, a je niso zaznali. Njeno prepoznavanje je zelo odvisno od laboratorijskih zmogljivosti posamezne države.

Ali je BA.2 bolj nevarna od osnovne različice omikrona?
Svetovna zdravstvena organizacija trdi, da za zdaj ni nobenih dokazov, da bi BA.2 povzročala hujšo obliko bolezni. Drugače pa je prejšnji teden objavljena, še ne recenzirana študija japonskih znanstvenikov pokazala, da BA.2 bolj patogena od BA.1., kar pomeni, da povzroči hujšo obliko bolezni. Ko so z obema različicama okužili hrčke, se je izkazalo, da BA.2 pri njih povzroči hujše poškodbe pljuč kot BA.1.

Na Danskem, kjer je BA.2 prevladujoča, se število sprejemov v bolnišnice povečuje in je trenutno višje kot v Sloveniji. Na Danskem je z vsaj enim odmerkom cepljenih 83 odstotkov prebivalcev (v Sloveniji 60 odstotkov), s poživitvenim odmerkom pa 62 odstotkov (v Sloveniji 30 odstotkov).

N1
Kako drugačna je BA.2 od osnovnega omikrona?
Zelo. BA.2 se od osnovnega omikrona razlikuje v 50 aminokislinah, kar je približno dvakrat toliko kot se različice alfa, beta, gama in delta razlikujejo od prvotne, vuhanske različice koronavirusa. Nekateri znanstveniki, med njimi avtor zgoraj omenjene japonske študije Kei Sato, pravijo, da BA.2 ne bi smeli obravnavati kot podrazličico omikrona, ampak bi ji morali dati novo ime, torej novo črko grške abecede.
Zakaj različico BA.2 imenujejo “prikriti omikron”?
Tuji mediji različico BA.2 v angleščini imenujejo “stealth omicron”, kar bi lahko prevedli kot prikriti omikron. Razlog je, da podrazličica BA.2 nima specifične mutacije v genu S-proteina kot ostale podrazličice omikrona, zato (specifičen) PCR-test ne pokaže enakega rezultata kot pri “navadnem” omikronu. Kot pravijo v NLZOH, “to ne pomeni, da je potrjevanje okužbe s tem testom nezanesljivo, saj je S-gen samo ena od običajno treh tarč, ki se uporabljajo v PCR diagnostiki SARS-CoV-2. Ostale tarče zaradi te delecije (te vrste mutacije) niso prizadete.”
Da bi našli in nedvoumno potrdili podrazličico BA.2, morajo v laboratorijih izvesti bolj zapleteno preiskavo, imenovano gensko sekvenciranje. Rezultati tega postopka so v danes objavljenem poročilu. So pa sposobnosti držav za tako laboratorijsko testiranje različne.

Ali cepljenje ščiti pred okužbo z BA.2 in boleznijo, ki jo povzroča?

Obe različici omikrona imata velik imunski pobeg, kar pomeni, da okužita tudi cepljene in prebolele, še vedno pa cepiva razmeroma dobro ščitijo pred tem, da bi huje zboleli. Poživitveni odmerek obnovi zaščito. Možnost, da bi po okužbi (huje) zboleli, se zmanjša za okrog tri četrtine.

Ali se lahko okužim z BA.2, če sem že prebolel covid-19?
Kot je v intervjuju za N1 povedal imunolog dr. Alojz Ihan, razvijemo po okužbi z omikronom razmeroma slabo imunost. Dokumentiranih je že nekaj primerov, ko so se ljudje po prebolelem BA.1 v kratkem času okužili še z BA.2. “Nekateri opozarjajo tudi na možno izčrpavanje imunskega sistema v primeru ponavljajočih omikronskih okužb. Tudi zato se je bolj varno cepiti, saj je s tem pojav reinfekcij manj verjeten,” pravi Ihan.

Ali imamo učinkovita zdravila za bolezen, ki jo povzroča BA.2?
Različice koronavirusa se med seboj tako razlikujejo, da je različna tudi učinkovitost zdravil proti bolezni covid, ki jo povzročajo. Eno od zdravil, ki jih v bolnišnicah dajejo predvsem necepljenim, so monoklonska protitelesa. Tista, ki so bila učinkovita proti delti, so proti omikronu postala neučinkovita. Prav tako zdaj kaže, da so protitelesa sotrovimab, ki so edina učinkovala proti omikronu, neučinkovita proti podrazličici BA.2. Poleg protiteles imajo infektologi na voljo še druga zdravila, največ pa lahko za svojo zaščito storite s cepljenjem.

Kako verjetno je, da se z BA.2 okužimo v Sloveniji?
V predzadnjem poročilu NLZOH, ki so ga objavili konec januarja, so zaznali le en primer domnevno nevarnejše podrazličice BA.2 (ob 917 primerih različice BA.1). Takrat so pregledovali vzorce okuženih z začetka januarja. 91 odstotkov je bilo okuženih z omikronom, 9 odstotkov pa z delto. V enem mesecu se je različica BA.2 – tako, kot je bilo pričakovano – razširila, saj je bilo med okuženimi v drugem tednu februarja 47 primerov BA.2 ob 618 primerih različice BA.1.

Komentari

Vaš komentar