Omikronski val okužb še ne odseva v bolnišnicah. Te so še vedno polne, hospitaliziranih je skoraj 600 covidnih bolnikov, večina je zbolela še po okužbi z delto. Zaradi izjemne nalezljivosti nove različice je vse več bolnikov, ki pridejo v bolnišnico zaradi drugih bolezni, a pri njih odkrijejo tudi okužbo s koronavirusom ali pa se okužijo v bolnišnici. Projekcije kažejo, da bi po najslabšem scenariju v naslednjih tednih potrebovali 1000 postelj za covidne bolnike, od tega 200 na intenzivnih oddelkih.
Ogromno število okužb, manj hospitalizacij. To je pričakovani učinek omikrona, ki je v Sloveniji v polnem razmahu. V naslednjih dneh in tednih se bo število hospitaliziranih povečalo, a kot kaže zdaj, bo naval na bolnišnice manjši, kot ga je povzročila delta.
Strokovni direktorji bolnišnic se večkrat tedensko z ministrstvom za zdravje usklajujejo o številu predvidenih bolniških postelj ter odpiranju in zapiranju covidnih oddelkov. “Stanje je trenutno mirno,” pravi Robert Carotta, koordinator za covid bolniške postelje. “Število hospitaliziranih na navadnih oddelkih narašča počasi, na intenzivnih oddelkih pa se za zdaj ne povečuje.”
Pozorno spremljajo projekcije in razmere v tujini in so pripravljeni na večanje hospitalizacij v naslednjih tednih. “Projekcije kažejo, da bi po najslabšem scenariju na vrhuncu potrebovali 1000 postelj za covidne bolnike, od tega 200 na intenzivnih oddelkih,” pravi Carotta. To je manj, kot jih je povzročila delta. “Vrh v bolnišnicah naj bi po napovedih dosegli okrog 5. februarja, vendar še ne vemo, kako strme bodo krivulje.”
Bolj problematično je, dodaja Carotta, da zaradi omikrona množično zbolevajo zdravstveni delavci, a za zdaj so razmere obvladljive.
V bolnišnicah je še vedno veliko število bolnikov, ki potrebujejo zdravljenje po okužbi z delto. “Nekaj bolnikov je pri nas še od začetka decembra, nekaj celo od konca novembra,” pove predstojnica infekcijske klinike UKC Ljubljana dr. Tatjana Lejko Zupanc. Skupaj je trenutno hospitaliziranih 580 bolnikov, med njimi 147 na intenzivnih oddelkih. V ljubljanskem UKC je med 53 covidnimi bolniki, ki potrebujejo intenzivno terapijo, eden, pri katerem je bolezen povzročil omikron, v mariborskem UKC pa je na intenzivnem zdravljenju 28 pacientov, vsi zaradi delte. Med 53 najbolj bolnimi na intenzivnem oddelku v Ljubljani sta cepljena samo dva, oba imata pridružene bolezni.
N1
Delta ali omikron?
V Mariboru trenutno zdravijo 23 pacientov, ki so okuženi z omikronom. Toda okužba ni pri vseh vzrok za hospitalizacijo. “Med njimi so porodnice, pacienti s psihiatričnega oddelka, pacienti, ki so iskali pomoč v urgentnem centru, in drugi,” navajajo v največji štajerski bolnišnici.
V ljubljanskem kliničnem centru so še prejšnji teden pri vseh covidnih bolnikih preverjali, ali imajo delto ali omikron. To je potrebno predvsem zato, ker so okuženim z delto lahko dali enega od zdravil z monoklonskimi protitelesi, ki preprečuje hud potek bolezni. Proti omikronu so ta zdravila neučinkovita, so pa slovenske bolnišnice pravkar dobile drugo zdravilo (protitelesa sotrovimab), ki učinkuje tudi pri preprečevanju hudega poteka po okužbi z omikronom. Že jutri bo na voljo bolnikom. Zdravilo dobijo v eni od covidnih bolnišnic, po aplikaciji pa odidejo domov. Pomembno je, da zdravilo dobijo v največ petih dneh po pojavu simptomov, saj sicer ni učinkovito. Na aplikacijo zdravila bolnika lahko napoti njegov osebni zdravnik.
Vsi, ki jih v covidno bolnišnico sprejmejo zdaj, imajo omikron. “Večina hospitaliziranih, ki ima omikron, ni v bolnišnici zaradi covida, ampak zaradi drugih bolezni, na primer infarkta, ali pa so morali na operacijo, ob čemer so ugotovili okužbo,” pravi Lejko Zupanc. “Prave pljučnice so pri bolnikih, okuženih z omikronom, redke,” pravi predstojnica. “So oslabljeni, dehidrirani, nekateri potrebujejo malo kisika.” Ob tem opozarja, da je izkušenj malo in da ne gre prehitro sklepati, da bodo vse hospitalizacije zaradi omikrona blage. Dolžina hospitalizacije je odvisna predvsem od pridruženih bolezni, nekaj bolnikov so tudi že odpustili, nekatere pa preselili nazaj na oddelke, kjer so bili hospitalizirani zaradi osnovne bolezni.
Bolniki, ki so zboleli zaradi okužbe z delto, in tisti z omikronom v bolnišnici niso ločeni, saj bi bilo to neizvedljivo.
Je pa zaradi izjemne nalezljivosti omikrona nemogoče preprečiti bolnišnične okužbe. “Teh je zdaj več,” pravi Lejko Zupanc. “Če je pozitiven en bolnik v večposteljni sobi, se največkrat okužijo tudi vsi ostali.” Nedavno so imeli izbruh okužb na travmatološkem oddelku. Če je izbruh okužbe manjši, bolnike premestijo na covid oddelek, če jih je veliko, pa poskušajo okužbo zajeziti na oddelku, kjer se zgodi.
Iz podatkov, ki jih zbira NIJZ, je videti, da se v zadnjih tednih zmanjšuje število resnih akutnih okužb dihal (angleško SARI, “severe acute respiratory infection”) oziroma covid pljučnic. Povečuje se število bolnikov, ki so hospitalizirani s covidom, a nimajo pljučnice. Povečuje se tudi število tistih, ki jim okužbo odkrijejo med hospitalizacijo in tistih, ki se okužijo v bolnišnici.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje