Onesnažen zrak v kotlinah, kjer "smo v nekakšnem loncu in dihamo izpuste"

Foto: Žiga Živulović, Bobo

Potem ko je bil konec preteklega tedna zrak v večjem delu države zelo onesnažen z delci, je zdaj nekoliko bolje. Še vedno pa so na nekaterih merilnih mestih mejne vrednosti presežene. Kako se lahko zaščitimo pred škodljivimi vplivi onesnaženega zraka?

Potem ko je bil konec preteklega tedna zrak v večjem delu države zelo onesnažen z delci, je zdaj nekoliko bolje. Še vedno pa so na nekaterih merilnih mestih mejne vrednosti presežene. Dejavnosti na prostem je zato pametno omejiti na okolje, ki je manj obremenjeno, opozarjajo strokovnjaki.

Glavni krivec za slab zrak – poleg prometa, ki ima celoletni vpliv – je pozimi ogrevanje, še posebej na območjih, kjer je veliko samostojnih kurišč. Boljši zrak je v delih mest, kjer je večji delež gospodinjstev priključen na daljinsko ogrevanje.

K temu, da onesnaženje vztraja, pa pripomore vreme.

Toda turobna megla, ki jo morda povezujemo s smogom in onesnaženostjo, ni glavni razlog za višje ravni trdnih delcev. “Onesnaženje ni neposredno povezano z meglo,” je za N1 povedal meteorolog agencije za okolje (Arso) Brane Gregorčič. “Bolj pomembno je, kako velik je volumen zraka, ki sprejme te delce, ki jih mi emitiramo. Megla se običajno pojavi, ko je ta sloj plitek, morda debeline 150, 200 metrov, in se zadržuje pri tleh. Ob trenutnem vremenu pa je ta sloj debel približno 1000 metrov, zato se toliko bolj razredči, koncentracije delcev pa so posledično nižje,” je pojasnil.

Ključen je temperaturni obrat

Ključni vremenski dejavniki za večjo onesnaženost so odsotnost vetra in padavin, predvsem pa temperaturni obrat, poudarja strokovnjakinja za kakovost zraka pri Arsu Tanja Koleša. “Ta se zgodi, ko je zgoraj topleje, v dolinah in kotlinah pa se zadržuje hladen zrak. V tem jezeru hladnega zraka se ujamejo vsi izpusti, topla masa od zgoraj pa nanj pritiska kot pokrov. Dokler ne pride do vremenske spremembe, predvsem vetra, smo v kotlinah kot v nekakšnem loncu in dihamo te izpuste,” je opisala Koleša. “Lahko imamo popolnoma sončno vreme, pa bomo zaradi temperaturnega obrata dihali slab zrak. V megli pa včasih celo opažamo, da je zrak boljši, saj se delci nabirajo v vlagi, in ker so večji, padejo na tla,” je dodala.

Potem ko je bil temperaturni konec preteklega tedna izrazit, se je v začetku tega tedna v višinah ohladilo. “Do sobote so bile ravni delcev višje kot včeraj (v ponedeljek), so pa trenutno še vedno višje kot v poletnem času,” je navedla strokovnjakinja.

Medtem ko smo v Sloveniji najbolj izpostavljeni trdnim delcem, so ravni drugih onesnaževal v zraku manj problematične. Njihove mejne vrednosti pozimi že več let niso bile presežene. “Dušikovi oksidi so povezani izključno s prometom. S tem imajo več težav v velikih mestih, v Ljubljani pa ni tako hudo, saj mejnih vrednosti ne presegamo,” je povedala Koleša.

Dnevna mejna vrednost za delce PM10, ki je postavljena pri 50 µg/m³, je bila v nedeljo presežena na treh merilnih mestih: v Zagorju, Novem mestu in Črnomlju. Zanimivo je, da so dokaj visoke koncentracije PM10 zaznali tudi na merilnem mestu Iskrba, ki leži sredi kočevskega pragozda, kjer ni prometa niti kurišč. Merilno mesto je tam postavljeno prav za to, da omogoča primerjavo.

Koleša pojasnjuje, da je bilo v zadnjih dneh celotno območje jugovzhodne Slovenije "ujeto v oblaku slabega zraka". Medtem ko se denimo dušikovi oksidi zadržujejo le na območju, kjer je njihov vir, na primer ob prometni cesti, pa lahko trdni delci na dan prepotujejo 50 kilometrov in več, tako se onesnaženje razširi na večje območje, je dodala.

Kaj se dogaja v Črni?

V ponedeljek so merilne naprave Arsa zaznale tudi izjemno visoke vrednosti delcev v Črni na Koroškem. Opoldne je bila urna vrednost PM10 kar 184 µg/m³, delcev PM2,5 pa 143, to je petkrat več kot v Ljubljani. Kaj se dogaja? "Naše merilno mesto stoji v centru Črne, ob avtobusni postaji. Povedali so nam, da na tem območju trenutno poteka spravilo lesa, veliko je težkih tovornjakov, zelo se praši," je pojasnila Koleša in dodala, da se z občino Črna na Koroškem dogovarjajo o prestavitvi merilnega mesta na ustreznejšo lokacijo, saj ta ni reprezantitvna za celotno območje. Res so se že včeraj pozno popoldne vrednosti delcev v Črni znižale pod mejne vrednosti, prav tako te niso bile presežene v nedeljo.

Kaj lahko storimo?

Pred onesnaženim zrakom se lahko deloma zavarujemo sami. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) priporoča, da spremljamo ravni onesnaženja, ki so dostopne na tej spletni strani, in napoved za prihodnje dni, ki je dostopna tu.

"Bivanje na prostem omejimo na čas, ko je onesnaženost zraka v dnevu najnižja. Pri tem se izogibajmo bližini prometnic, izberimo park ali gozd, ne izvajajmo napornejših fizičnih aktivnosti, omejimo se na sprehod," svetujejo strokovnjaki za javno zdravje.

Prav tako je pametno bivalne prostore prezračevati takrat, ko je onesnaženost zraka v dnevu najnižja. Če imamo vgrajene prezračevalne sisteme, v njih uporabljajmo za delce visoko učinkovite HEPA filtre, še svetujejo.

Opozorila še toliko bolj veljajo za dojenčke in otroke, starejše, srčne, pljučne in sladkorne bolnike. "Bodimo pozorni na simptome in znake, kot sta kašelj ali pomanjkanje sape. To so opozorila, da je treba fizične napore zmanjšati," še pravijo pri NIJZ.