Menu Item
Svet Onkološkega inštituta Ljubljana je za direktorico zavoda imenoval Zlato Štiblar Kisić, za strokovno direktorico pa Janjo Ocvirk. Prioriteta novega vodstva bo uravnotežen finančni rezultat, saj trenutno kaže, da bo inštitut konec leta dočakal v rdečih številkah.
Svet Onkološkega inštituta Ljubljana je na popoldanski seji za direktorico zavoda imenoval Zlato Štiblar Kisić, za strokovno direktorico pa Janjo Ocvirk. Obe trenutno funkciji opravljata kot vršilki dolžnosti. K imenovanju Štiblar Kisić mora soglasje podati še vlada.
Razpisa za direktorja in za strokovnega direktorja so na onkološkem inštitutu objavili 6. septembra, rok za prijavo pa je bil 14-dnevni. Na vsakega od razpisov je prispela po ena prijava. Razpisna komisija je 25. septembra preverila formalno izpolnjevanje pogojev prijavljenih kandidatk in ugotovila, da obe izpolnjujeta vse razpisne pogoje za delovno mesto direktor oziroma strokovni direktor onkološkega inštituta.
Prejšnji direktor inštituta Andraž Jakelj je 2. julija odstopil, razlogov pa ni navedel. Svet inštituta je za v. d. direktorice nato imenoval Štiblar Kisić, ki je pred tem 24. junija začela opravljati funkcijo prokuristke zavoda.
Janja Ocvirk pa je funkcijo v. d. strokovne direktorice začela opravljati marca, saj se je dotedanji strokovni direktorici Ireni Oblak iztekel mandat. Tudi Oblak se je sicer potegovala za funkcijo v. d. strokovne direktorice. A je svet onkološkega inštituta, kljub temu da je imela Oblak podporo predstojnikov zdravstvenih sektorjev, za v. d. izbral Ocvirk.
Kaj bodo prioritete?
Štiblar Kisić je po imenovanju v izjavi za STA med svojimi cilji izpostavila izboljševanje delovnih procesov, pa tudi boljše povezovanje med vodilnimi delavci v upravi in vodilnimi v stroki. Naloga vodstva bo poskrbeti za učinkovito poslovno politiko zagotavljanja finančnih sredstev. Njena velika prioriteta bo tako vsako leto doseči uravnotežen finančni rezultat.
Trenutno namreč kaže, da bo inštitut konec leta dočakal v rdečih številkah. Po besedah Štiblar Kisić je težava nastala zaradi prevelikega preostanka finančnih sredstev konec leta 2023, ko je presežek prihodkov nad odhodki znašal preko tri milijone evrov. Posledično je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) po opravljenem nadzoru inštitutu prenehal financirati določene zdravstvene storitve, je pojasnila.
Gre za vprašanje nepriznavanja beleženja pregledov za bolnike, ki dobijo sistemsko terapijo isti dan, ko so pregledani pri internistu onkologu v ambulanti. Septembra lani je namreč ZZZS v nadzoru zaključil, da ne dopušča več obračunavanja ambulantnih pregledov, če dobijo bolniki isti dan sistemsko terapijo, je dejala. “Mi temu nasprotujemo, ker mislimo, da ne gre samo za ambulantne preglede pri internistu, ampak tudi lahko za preglede glede prehranskega režima, za preglede pri psihologu, skratka pri več različnih specialistih,” je pojasnila.
Kot je Štiblar Kisić povedala na seji, prejšnje vodstvo na dogajanje ni reagiralo pravočasno. Odločitev ZZZS tako za inštitut po njenih besedah vsako leto pomeni 1,4 milijona evrov primanjkljaja. “Že zdaj smo v minusu zaradi tega, minus bo pa še večji, če bodo zahtevali ta sredstva tudi za nazaj, kar je že napovedano,” je pojasnila v izjavi.
ZZZS bo, kot je povedala, vložil izvršbo zoper onkološki inštitut, kjer pa bodo vložili ugovor. Postopek pa se bo nato najverjetneje nadaljeval na sodišču. Do razrešitve problema bodo na onkološkem inštitutu delo poskušali organizirati drugače. “Bomo videli, kako, kaj vse lahko naredimo. Imamo neke projekcije, ki naj bi to škodo nekako v bodoče sanirale,” je dodala.
Sicer pa je Štiblar Kisić med prioritetami svojega mandata izpostavila še nadgradnjo stavbe H in izgradnjo stolpiča R. Upa, da bodo razpis objavili še letos. Napoveduje, da bodo uredili pravično plačilo povečanega obsega dela zaposlenim. Razmišljajo, da bi podobno kot ljubljanski klinični center pripravili razpis za zunanjo pomoč pri javnih naročilih. V teku pa je že postopek izbora kadrovskih agencij za pomoč pri iskanju negovalnega kadra, torej medicinskih sester.
Ocvirk je na inštitutu zaposlena od leta 1992, med drugim deluje na področju zdravljenja kožnih rakov in tumorja prebavil, ob tem opravlja raziskovalno in pedagoško delo, sodeluje pa tudi v mednarodnih raziskavah. V svoji predstavitvi programa strokovnega dela in razvoja inštituta je povedala, da mora ta stremeti k vzdrževanju visoke kakovosti onkološke oskrbe, ki temelji na najnovejših dognanjih v medicini in uporabi najsodobnejše tehnologije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!