Razstavni salon podjetja Inplast okna in vrata. (Foto: Denis Sadiković/N1)
Celjsko podjetje Inplast okna in vrata, ki je na seznamu davčnih neplačnikov in je pod drobnogledom inšpektorjev, zaradi suma kaznivega dejanja goljufije preiskuje policija. Medtem se zgodbe opeharjenih strank, ki so podjetju plačale 100-odstotni avans, nato pa ostale praznih rok, vrstijo. A kako takšne primere preprečiti? Kako preveriti, ali ima podjetje finančne težave? In kdaj bi se potrošniku morali zasvetiti vsi alarmi? Svetujeta tržni inšpektorat in odvetnik Andrej Pohar iz Odvetniške družbe Čeferin.
Potem ko smo na N1 objavili zgodbo o gospe iz okolice Celja, ki je pri celjskem podjetju Inplast naročila okna in vrata, plačala 100-odstotni avans, na koncu pa ostala praznih rok, se podobne zgodbe opeharjenih strank nadaljujejo.
Za N1 je spregovoril gospod, ki je imel s podjetjem sprva dobre izkušnje. Pred štirimi leti je svoje delo opravilo korektno, pravi, težav ni bilo. Lani pa so nato družino prizadele poplave, zato so morali del hiše renovirati. Ker so bili z Inplastom zadovoljni, so se nanje maja letos obrnili še enkrat.
Zaposleni je opravil izmere, v podjetju so pripravili predračun, prek Inplasta pa je družina vzela celo hitri kredit v višini slabih 6.500 evrov, ki ga je banka odobrila. V začetku septembra bi se morali na njihovem domačem naslovu oglasiti monterji, a jih do danes ni bilo.
Izpraznjen razstavni salon podjetja Inplast okna in vrata. (Foto: Denis Sadiković/N1)
Tudi lastnik podjetja Klavdijo Sivka je avgusta našemu sogovorniku vztrajno zagotavljal, naj ne skrbi in da bodo nova okna dobili. 21. avgusta je Sivka še zadnjič odgovoril na sporočilo, od takrat podjetje ostaja neodzivno. Kot smo poročali, je v vmesnem času izpraznilo celo razstavni salon.
Kako se takšnim situacijam izogniti? Kdaj bi se potrošniku morali začeti prižigati alarmi? Kako prepoznati podjetje, za katero obstaja velika verjetnost, da izdelka ne bo dostavilo oziroma storitve ne bo opravilo? Na ta vprašanja za N1 odgovarja odvetnik Andrej Pohar iz Odvetniške družbe Čeferin in partnerji.
Potrošnik mora biti pravi detektiv
Odvetnik Andrej Pohar priznava, da je težave v podjetju danes pogosto težko prepoznati. Kljub temu pa lahko na spletu preverite vrsto podatkov, ki vam lahko pomagajo pri odločitvi, ali se boste za posamezno podjetje odločili.
Največ podatkov je po njegovih besedah ob brezplačni registraciji dostopnih na spletni strani Ajpesa. Tam lahko namreč preverite, ali ima družba odprt račun, če je ta blokiran, kakšen je osnovni kapital, koliko ima družba osnovnih sredstev in koliko zaposlenih, kakšne so plače (v kumulativi), kdo je lastnik, zakoniti zastopnik, kdaj je bila družba ustanovljena pa tudi ali ima dobiček ali izgubo.
“Družba, ki ponuja določeno storitev oziroma opravlja dejavnost, na primer trgovino z okni, bo težko poslovala, če ima le enega zaposlenega, če nima prometa, če nima osnovnih sredstev,” s konkretnim primerom postreže Pohar.
Podjetje Inplast okna in vrata. (Foto: Denis Sadiković/N1)
Ob tem opozarja, da so podatki pogosto (pre)stari, saj letna poročila podjetja oddajajo le enkrat letno.
“Poleg tega lahko finančne težave nastanejo v določenem trenutku, brez poznavanja internih podatkov in načina poslovanja pa ni mogoče prepoznati nevarnosti. Neplačevite namreč lahko nastanejo tudi sicer uveljavljene družbe. Blokada računa je lahko izvedena z danes na jutri. Pravzaprav gre za to, da je podjetje v sodni (ali davčni) izvršbi in da na računu ni dovolj denarja za plačilo obveznosti. Dokler postopki niso zaključeni in izvršba ni pravnomočna, do blokade namreč ne pride,” pojasnjuje.
Poleg Ajpesa lahko potrošniku pomaga Fursov seznam davčnih neplačnikov, ki je javno dostopen, aplikacija ERAR, spletna stran Stop neplačniki. “Bolj zanesljive so spletne strani z bonitetnimi ocenami, a te so plačljive,” pravi Pohar.
Prijatelji, kartično plačilo in papirologija
Na tržnem inšpektoratu poleg preverjanja podatkov na spletu svetujejo, naj potrošniki o izkušnjah s podjetjem povprašajo znance, prijatelje ali pa uporabnike na različnih forumih.
Če se za podjetje odločite, bodite pozorni na to, ali je podjetje že v fazi pridobivanja informacij in ponudbe neodzivno oziroma težko dosegljivo. V tem primeru je dobro premisliti, ali boste s takšnim podjetjem še naprej sodelovali.
Fotografija je simbolična. (Foto: PROFIMEDIA)
Pomembno je, da dogovora ne sklenete zgolj ustno, temveč da od podjetja zahtevate pisno ponudbo za izvedbo del, na kateri so specificirane posamezne faze izvedbe in blago. “Enako naj potrošnik vsaj glede bistvenih dogovorov, kot je vsebine dogovorjenih del in rok dobave oziroma izvedbe, z izvajalcem komunicira v pisni obliki. Na primer prek elektronske pošte.
Odvetnik: Še posebej bodite previdni, če …
Odvetnik Andrej Pohar še posebno previdnost svetuje, če je podjetje relativno novo na trgu ali pa če na spletnih straneh podatkov o imenu družbe ni. “Še posebej pa, če so računi blokirani, če jih ni, če ni letnih poročil …”
Spomnimo: kot smo poročali, se je prav to zgodilo v primeru Plus plasta v lasti Melite Zupanc, ki je — kot kaže več znakov — močno povezan s podjetjem Inplast. Prav tako je iz več podatkovnih baz in spletnih strani razvidno, da sta povezana lastnika obeh podjetij.
Razstavni salon podjetja Inplast okna in vrata. (Foto: Denis Sadiković/N1)
Letos spomladi so se začele blokade na treh bančnih računih podjetja Plus plast Zakaj, uradno ni znano, je pa podjetje na seznamu davčnih neplačnikov Finančne uprave RS (Furs). Poleti je Plus plast vse tri bančne račune zaprl. Podjetje tako trenutno po podatkih v Ajpesu nima bančnega računa, ki ga mora sicer po zakonu o davčnem postopku imeti vsako podjetje v Sloveniji.
Pohar svetuje previdnost tudi pri vseh ponudbah, ki bistveno odstopajo od tržnih cen in pri ponudbah, kjer se ponudniki ponujajo sami od sebe. Torej ponudniki kontaktirajo potrošnike in ne obratno.
“100-odstotni avans je zagotovo eden večjih rizikov”
Naši sogovorniki, ki so pri podjetju Inplast naročili okna ali vrata, so v večini primerov morali plačati 100-avans. Prav to je po besedah odvetnika Andreja Poharja “zagotovo eden od večjih rizikov, kar so pravzaprav vsi avansi”.
A žal, priznava Pohar, gre v mnogih branžah za ustaljen način poslovanja, “zato tudi večji avans — nad 50 odstotkov ali celo 100 odstotkov — ni nujno razlog za alarm”. Ob tem dodaja, da potrošniki v teh primerih pogosto ne poznajo svojih pravic.
Podjetje, ki zahteva predplačilo, mora namreč po njegovih besedah izdelek dobaviti v roku treh delovnih dni. V nasprotnem primeru mora ob dobavi izdelka ali izvedbi storitve potrošniku obračunati in plačati obresti od plačanega predplačila po obrestni meri, “po kakršni se obrestujejo hranilne vloge, vezane za tri mesece, referenčne banke, ki jo je podjetje določilo v pogodbenih pogojih”.
Dodaja, da so te obrestne mere relativno nizke. Če jih podjetje ne plača, se lahko obrnete na tržni inšpektorat, ki lahko odredi takšno plačilo in izreče globo.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje