Menu Item
Vodje poslanskih skupin LMŠ, SD, Levice, SAB in nepovezanih poslancev nameravajo poslanke in poslance pozvati, naj državnega zbora ne spreminjajo v propagandni stroj vladajočih in svojih partikularnih interesov. Razlog za poziv je dogajanje na sobotni nujni seji odbora za zdravstvo. V KUL celo menijo, da bi moral predsednik DZ Igor Zorčič na seji odbora sprejete sklepe glede zakona o dolgotrajni oskrbi razglasiti za neveljavne.
V opozicijskih LMŠ, SD, Levici, SAB in nepovezani poslanski skupini so ogorčeni. Tokrat je njihovo nezadovoljstvo povzročil predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in njegova obravnava na sobotni nujni seji parlamentarnega odbora za zdravstvo.
Vodje poslanskih skupin strank KUL in nepovezanih poslancev nameravajo tako poslanke in poslance jutri javno pozvati, da ohranijo minimalne demokratične standarde delovanja državnega zbora kot zakonodajne veje oblasti in da torej parlamenta ne spremenijo v propagandni stroj vladajočih in svojih partikularnih interesov.
Po naših informacijah naj bi v opozicijskih vrstah celo menili, da so bile kršitve na seji odbora za zdravstvo tako težke, da bi moral predsednik parlamenta Igor Zorčič sprejete rešitve glede zakona o dolgotrajni oskrbi razglasiti za neveljavne.
Dogajanje na sobotni nujni seji je zaznamovalo prizadevanje predsednice odbora za zdravstvo Anje Bah Žibert iz vrst SDS, da obravnavo predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, ki so jo začeli ob pol treh popoldne, čim prej končajo, saj bo predlog že v sredo obravnaval državni zbor. Sodeč po pojasnilu v zahtevi za sklic izredne seje parlamenta, pod katero se je prvi podpisal vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec, je razlog za naglico Evropska komisija, ki je črpanje denarja iz načrta za okrevanje in odpornost vezala na uveljavitev zakona o dolgotrajni oskrbi v prvi polovici leta 2022.
Na drugi strani so želeli poslanci levosredinske opozicije na sobotni seji odbora za zdravstvo obravnavo predloga zakona o dolgotrajni oskrbi prekiniti oziroma upočasniti. Trdili so, da je zakonski predlog neizvedljiv oziroma škodljiv in da je torej potreben nujnih popravkov. Predlagali so, da se o njem opravi javna predstavitev mnenj. To bi pomenilo, da bi v državnem zboru svoja stališča predstavila zainteresirana javnost. Koalicijski poslanci in njihovi podporniki, ki so se sicer na seji odbora zelo malo oglašali, so ta predlog zavrnili.
Vrste pripomb pa ni imela le levosredinska opozicija, temveč tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba (ZPS) in predstavniki deležnikov – od oskrbovancev do izvajalcev dolgotrajne oskrbe. ZPS je opozorila, da predlog zakona ni skladen z ustavo, v nekaterih delih pa tudi sam s seboj ne. Deležniki so družno poudarili, da je ureditev področja dolgotrajne oskrbe nujna, pripomb na aktualni zakonski predlog pa ni manjkalo. Mnogi so celo menili, da ni primeren za obravnavo.
Predstavniki deležnikov so med drugim izpostavili, da v primeru, če bo aktualni predlog zakona o dolgotrajni oskrbi sprejet, vsaj do leta 2025 sprememb na boljše ne bo prinesel. Šele leta 2025 naj bi bil namreč uveden nov socialni prispevek za dolgotrajno oskrbo, pred tem pa bi lahko predlagani zakon povzročil veliko zmede in škode.
Anja Bah Žibert se na pozive opozicije, naj sejo prekine, dokler vlada zakona ne bo ustrezno popravila, ni ozirala in tega predloga ni uvrstila na glasovanje. Je pa na glasovanje dala svoj predlog, da se seja nadaljuje tudi po 22. uri. S tem je levosredinsko opozicijo ponovno vznemirila, saj se, kot je bilo dogovorjeno v letnem programu dela, seja odbora po 22. uri nadaljuje le, če to odobri kolegij predsednika državnega zbora. Ker se koalicija na to ni ozirala, so poslanci KUL in nepovezane poslanske skupine nočni del seje obstruirali. Vendar to koalicije ni vznemirilo. Nasprotno: Bah Žibert je takoj zaključila razpravo in odbor je prešel na glasovanje o amandmajih. Več dopolnil so morali še napisati, pri čemer so potrebovali izdatno pomoč zakonodajno-pravne službe. Tako se je seja zaključila šele v nedeljo ob pol dveh zjutraj.
V levosredinski opoziciji ocenjujejo, da si je koalicija s tem, ko ni pristala na javno razpravo in ni upoštevala ključnih deležnikov, vzela za talce najbolj ranljive državljanke in državljane, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, in njihovo stisko izkorišča v politične namene. Poudarjajo, da gre za tako pomemben zakon, da si poslanci pri njegovem sprejemanju ne bi smeli privoščiti manipulacij in rokohitrstva.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje