Menu Item
Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na opravil drugo obravnavo predloga novele stanovanjskega zakona, ki ureja najemniška razmerja v denacionaliziranih stanovanjih. V opozicijski poslanski skupini SDS so bili kritični predvsem do novosti glede organiziranosti vodstva republiškega stanovanjskega sklada.
Kot je uvodoma pojasnil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, predlog novele zakona prinaša spremembe na dveh ključnih področjih – poleg tega, da ureja položaj najemnikov oz. nekdanjih imetnikov stanovanjske pravice v denacionaliziranih stanovanjih, zagotavlja tudi zakonsko podlago, ki bo Stanovanjskemu skladu RS omogočila, da lokalnim stanovanjskim skladom in občinam ter neprofitnim stanovanjskim organizacijam podeljuje dolgoročna posojila z ugodno obrestno mero za gradnjo javnih neprofitnih stanovanj.
V primeru urejanja položaja najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih vlada uresničuje lansko sodbo ustavnega sodišča glede neprofitnih najemnih razmerij za nedoločen čas v stanovanjih, ki so jih vrnili denacionalizacijskim upravičencem. “Ocenjuje se, da je v takšnih najemnih razmerjih še vedno približno 550 ljudi, ki so v povprečju stari več kot 70 let. Stanovanja imajo v povprečju površino 65 kvadratnih metrov ter so v veliki večini v Ljubljani in Mariboru,” je navedel Maljevac.
Predlog novele zakona med rešitvami prinaša začasno obdobje desetih let, v katerem se lastniku denacionaliziranega stanovanja prizna doplačilo najemnine v višini razlike med neprofitno in tržno najemnino, ki ni vezano na socialno stanje najemnika. To doplačilo izplačuje stanovanjski sklad, po poteku tega obdobja pa se bo najemnina oblikovala prosto.
S spremembami zakona po ministrovih besedah varujejo tudi pravice najemnikov stanovanj. Te so opredelili kot obvezno prednostno kategorijo prosilcev pri javnih razpisih za dodelitev neprofitnega stanovanja in javnega najemnega stanovanja, za katerega lahko zaprosijo pod posebnimi pogoji in s tem trajno rešijo njihovo stanovanjsko vprašanje.
V zakonskem predlogu tudi podlaga za posojila lokalnim stanovanjskim skladom
Predlog novele stanovanjskega zakona po pojasnilih Maljevca prinaša tudi konkretizacijo določb zakona o javnih skladih o podeljevanju programskih sredstev z namenom zagotavljanja in povečanja števila neprofitnih najemnih stanovanj v državi. Na ravni celotne države primanjkuje vsaj 15.000 dostopnih najemnih stanovanj, še posebej v mestnih središčih, kot so Ljubljana, Maribor, Koper, Kranj, Celje in Novo mesto.
Del predlaganih zakonskih sprememb je tudi nova opredelitev republiškega stanovanjskega sklada kot javnega sklada, dodani pa so novi členi, ki določajo število članov uprave sklada, njihov način imenovanja in razreševanja ter pristojnosti. “S tem bo zagotovljen ustrezen nadzor nad izvajanjem novih nalog sklada, ki bo že prihodnje leto upravljal tudi s 100 milijonov evrov iz državnega proračuna, namenjenih obsežnemu zagonu javne stanovanjske gradnje,” je poudaril Maljevac.
Zakonodajno-pravna služba s pomisleki o desetletnem obdobju
Predstavnica zakonodajno-pravne službe DZ je med drugim izpostavila pomisleke glede ustreznosti uporabe kategorije priznane tržne najemnine za namen odprave ugotovljene neustavnosti. Možnost proste določitve najemnine šele po desetletnem obdobju pa je po njenih besedah predolgo obdobje.
Podporo zakonodajnemu predlogu je na današnji seji izrekla komisija državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Kot je ocenil predstavnik komisije Gregor Korene, bodo lahko občine na podlagi možnost ugodnejših dolgoročnih posojil, ki jim jih bo dodeljeval stanovanjski sklad, lažje krepile fond javnih najemnih stanovanj in učinkoviteje izvajale stanovanjsko in socialno politiko.
Do vsebine zakona so bili na seji odbora kritični predvsem v poslanski skupini SDS ter opozorili na nekatere nedoslednosti in “podtaknjence”. Kot je povedal njihov poslanec Andrej Hoivik, jih v primeru načina reševanja najemniških razmerij v denacionaliziranih stanovanjih skrbi, da bi se lahko ponovila nova protiustavnost, kar je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba.
Glede določil, ki se nanašajo na spremembe v delovanju stanovanjskega sklada, pa v SDS menijo, da te v predlagano novelo stanovanjskega zakona ne sodijo. Te bi namreč morali umestiti v zakon o zagotavljanju stabilnega financiranja najemnih stanovanj, ki se pripravlja na ministrstvu za solidarno prihodnost. Hoivik se je spraševal tudi o tem, zakaj bi bila organiziranost sklada v obliki tričlanske uprave bolj primerna od trenutne z direktorjem in nadzornim svetom.
Člani odbora so sprejeli več dopolnil koalicije, ne pa tudi opozicije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje