Menu Item
Opozicija bi več sredstev za obrambo zagotovila tako, da bi del javnega denarja vzela nevladnim organizacijam. Tistim, ki ji niso pogodu. "Iz državnega proračuna se izdatno financirajo različne aktivistične nevladne organizacije," pravijo v NSi. SDS gre v nos zlasti iniciativa Glas ljudstva. "Tudi če bi nevladnim organizacijam odvzeli vsa sredstva, bi to predstavljalo zgolj kapljo v morje v primerjavi z milijardami, namenjenimi vojaški industriji," poudarja direktor Mirovnega inštituta dr. Iztok Šori. In kaj na zavzemanje opozicije odgovarja koalicija?
Zamisli o znatnem povišanju vlaganj v obrambo so v zvezi Nato in tudi v EU vse glasnejše. Medtem ko je koalicija pri nas do uresničitve teh zavzemanj zadržana oziroma jim v Levici odločno nasprotujejo, v opoziciji poudarjajo nujnost takojšnjega dviga sredstev za obrambo. Po navedbah SDS bi morala Slovenija zavezo zvezi Nato o dveh odstotkih BDP za obrambne izdatke izpolniti najkasneje prihodnje leto in ne šele leta 2030, kot je načrtovala doslej.
Pri tem pa se postavlja vprašanje, od kod vzeti denar. Opozicija se zavzema, da bi del proračunskih sredstev vzeli nevladnim organizacijam (NVO). “Del rezerve vsekakor vidimo v nevladnih organizacijah,” je poudaril poslanec Nove Slovenije Janez Žakelj. “Lahko bi se odločili za prerazporeditev sredstev – veliko milijonov recimo namenimo nevladnim organizacijam,” se mu je pridružil poslanec SDS Andrej Kosi.
SDS in Novo Slovenijo smo vprašali, kako si zamišljata to prerazporeditev denarja. Bi vzeli vsem nevladnim organizacijam enak delež ali bi ukinili financiranje tistih, ki jim niso po godu? In koliko denarja bi s tem pridobili?
Kaj kažejo številke
Lani je Slovenija za obrambo namenila slabih 905 milijonov evrov oziroma 1,35 odstotka BDP. Da bi dosegla dva odstotka BDP, bi morala dodati še dobrih 400 milijonov evrov, s čimer bi prišla na milijardo in 340 milijonov evrov. Če bi uresničili načrt generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja, da bi države članice izdatke dvignile na 3,6 odstotka BDP, pa bi morali za obrambo nameniti več kot dve milijardi in 400 milijonov evrov.
Kot lahko razberemo iz analize Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), so nevladne organizacije v letu 2023 prejele 617,25 milijona evrov javnih sredstev. Od tega so jim ministrstva namenila slabih 347 milijonov evrov, občine dobrih 138 milijonov, drugi proračunski uporabniki nekaj manj kot 92 milijonov evrov …
Med ministrstvi je največ denarja NVO nakazalo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in sicer 209,7 milijona evrov. A je šlo od tega zneska kar 181,6 milijona evrov nevladnim organizacijam za izvajanje osebne asistence po zakonu o osebni asistenci, ki je začel veljati v letu 2019, predlagala pa ga je NSi.
Na drugem mestu je bilo leta 2023 ministrstvo za obrambo s 30 milijoni evrov. “K znatnemu povečanju teh sredstev je prišlo zaradi nakazila Rdečemu križu Slovenije (5 milijonov evrov) in Slovenski karitas (5 milijonov evrov) za učinkovito in hitro oskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami tistim, ki so bili najbolj prizadeti v poplavah od 3. do 5. avgusta 2023, ter nakazil Gasilski zvezi Slovenije (5 milijonov evrov) za intervencijske stroške reševalnih enot, služb in drugih operativnih sestavov društev oziroma nevladnih organizacij v času državnega načrta zaščite in reševanja ob poplavah med 4. in 31. avgustom 2023,” lahko preberemo v analizi CNVOS.
Prav ministrstvo za obrambo je v letu 2023 javna sredstva namenilo največjemu številu nevladnih organizacij – 1.189. V Sloveniji je bilo sicer v začetku marca 2025 registriranih 27.408 nevladnih organizacij, od tega 23.126 društev, 4.016 (zasebnih) zavodov in 266 ustanov.
V letu 2023 so javna sredstva po navedbah CNVOS predstavljala 45 odstotkov vseh prihodkov slovenskega nevladnega sektorja, čez 54 odstotkov pa jih je prišlo iz drugih virov, kot so donacije, članarine ter prihodki iz prodaje blaga in storitev. Javna sredstva od proračunskih uporabnikov je prejelo 15.264 nevladnih organizacij. Največ, 14,7 milijona evrov, je bilo namenjenih zavodu Osebna asistenca Pomurje iz Murske Sobote, ki izvaja osebno asistenco in druge socialne storitve.
Na drugem mestu je bil Rdeči križ Slovenije – zveza združenj (slabih 14 milijonov evrov), na tretjem pa Zavod Brez ovir so.p. – zavod za izboljšanje dostopnosti objektov za invalide in turizem za invalide ter za namen trajnega opravljanja dejavnosti socialnega podjetništva (slabih 11,7 milijona evrov). Sledijo Sonček – zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije so.p., Slovenska karitas, Gasilska zveza Slovenije, Združenje multiple skleroze Slovenije, Zavod sv. Stanislava za vzgojo, izobraževanje in kulturne dejavnosti, Waldorfska šola Ljubljana, Zveza paraplegikov Slovenije …
NSi nad “aktivistične nevladne organizacije”
V NSi so na naša vprašanja o njihovem zavzemanju za povišanje sredstev za obrambo in za zmanjšanje proračunskega denarja za nevladne organizacije odgovorili, da bi morali dodaten denar za obrambo v čim večji meri zagotoviti iz programov in proračunskih postavk, kjer nižanje ne bi vplivalo na življenje in blaginjo ljudi. Ob tem so poudarili, da do rezov ne sme priti pri pokojninah ter pri socialnih in družinskih prejemkih.
“Z ukinitvijo javnih sredstev za delovanje NVO bi prav gotovo lahko zagotovili del sredstev za povečanje varnosti oziroma obrambnih izdatkov. Iz državnega proračuna se denimo izdatno financirajo različne aktivistične nevladne organizacije,” so navedli v Novi Sloveniji. In dodali, da podpirajo rešitev, da bi nevladne organizacije prenehali financirati preko javnih razpisov.
Se pa v NSi zavzemajo, da bi se delež dohodnine za donacije povečal s sedanjega odstotka na tri odstotke. To bi po njihovih navedbah omogočilo, da bi več denarja dobile tiste organizacije, ki jih državljani prepoznavajo kot pomembne, in zagotovilo “pravičnejšo razporeditev javnega denarja nevladnemu sektorju”. Ob tem spomnimo, da so poleg dela nevladnih organizacij do prejema “dohodninskih donacij” upravičene tudi politične stranke, reprezentativni sindikati, registrirane cerkve in druge verske skupnosti ter šolski skladi in skladi vrtcev – v letu 2023 je bilo skupaj 6.960 upravičencev.
SDS vznemirja iniciativa Glas ljudstva
Čeprav so v NSi zapisali, da bi “z ukinitvijo javnih sredstev za delovanje NVO prav gotovo lahko zagotovili del sredstev za povečanje varnosti”, pa so nato dodali, da nikoli niso nasprotovali “nevladnim organizacijam, ki neposredno in konkretno prispevajo v skupno družbeno dobro, kot so gasilci, človekoljubne organizacije ipd”.
V SDS pa so nam dejali, da je njihova zavzemanja v torkovi oddaji Odmevi na TV Slovenija pojasnil poslanec Andrej Kosi. Ta je dejal, da se “gasilcev ne sme mešati z nevladnimi organizacijami, kot je Glas ljudstva, ki raziskujejo spol”.
Ob iniciativo Glas ljudstva se je sicer že pred tremi leti na družbenem omrežju Twitter (danes X) obregnil prvak SDS Janez Janša. Zapisal je: “Pozna kdo kakršenkoli nacionalni dosežek kateregakoli od spodaj navedenih prejemnikov vašega denarja?” Ob besedilu je pripel seznam nevladnih organizacij, zbranih v civilni iniciativi Glas ljudstva (v njej so trenutno 103 organizacije in civilnodružbene iniciative).
Direktor Mirovnega inštituta: Dodatno oboroževanje ne prinaša miru
“Glede financiranja iniciative Glas ljudstva je pomembno poudariti, da ta doslej ni prejemala državnih sredstev in da bo obstala ne glede na vse grožnje in pritiske. Za njo namreč stojijo angažirani posamezniki, ki jim je mar za prihodnost države in se bodo vedno borili za bolj demokratično, pravično ter odgovorno vodenje države. Povedno je, da nekateri politiki grozijo ravno tistim organizacijam, ki zagovarjajo demokracijo in politike v dobrobit ljudi,” je navedbe poslanca SDS Kosija za N1 komentiral direktor Mirovnega inštituta dr. Iztok Šori.
Po njegovi oceni bi povečanje izdatkov za orožje negativno vplivalo na celotno družbo, ne le na nevladne organizacije. Tudi če bi tem odvzeli vsa sredstva, bi – tako Šori – to predstavljalo zgolj kapljo v morje v primerjavi z milijardami, namenjenimi vojaški industriji.
“Posledice takšne politike so jasne: slabši dostop do zdravstvenih storitev in krajšanje življenjske dobe, nižja kakovost izobraževanja, stagnacija ali realni upad plač ter povečanje revščine. Država se bo dodatno zadolžila, kar bo pripeljalo do višjih davkov. Gospodarske koristi ne bo, ker bo večina sredstev za vojaške investicije končala pri tujih dobaviteljih. Posledično se bo zmanjšalo tudi zaupanje v politiko, negotovost prebivalstva pa se bo povečala,” meni direktor Mirovnega inštituta.
Dodatno oboroževanje po njegovem prepričanju torej ne prinaša miru, temveč nasprotno – povečuje varnostna tveganja. “Ko ena država začne povečevati vojaške izdatke, ji druge sledijo, saj to razumejo kot grožnjo ali provokacijo. Več orožja pa pomeni večjo nevarnost oboroženih konfliktov.”
Šori je prepričan, da bi morali namesto v orožje sredstva usmeriti v humanitarne in razvojne projekte, civilno zaščito, znanost in gospodarstvo, saj da mir in stabilnost lahko zagotovijo le močne države, ki stavijo na solidarnost, pravičnost in enakost – tako znotraj svojih meja kot zunaj njih.
V koaliciji ostro proti pobudi opozicije
V koaliciji pobudi opozicije, da bi denar za dodatno financiranje obrambe vzeli nevladnim organizacijam, ostro nasprotujejo. V največji vladni stranki Gibanje Svoboda izpostavljajo, da so nevladne organizacije zelo pomemben člen demokratične skupnosti. “Kot podporni mehanizem v veliki meri prispevajo k boljšemu življenju ljudi, k razvoju solidarnosti in k ustvarjanju varnosti. Bistveni element varnosti v državi je namreč to, da nikogar ne izpustimo, da nihče ne ostane sam, da so ljudje vključeni … Zato je zelo neprimerno, da se poskuša ljudi obrniti proti nevladnim organizacijam,” je poudarila poslanka Svobode Tereza Novak.
Kot nesprejemljivo je ocenila tudi izločanje določenih NVO in pavšalno govorjenje o denarju, ne da bi navedli resnične zneske, ki jih nevladne organizacije prek razpisov s trudom pridobijo. “Poenostavljanje, s katerim se skuša kriminalizirati sektor, ki ima v družbi zelo pomembno mesto, je milo rečeno zavržno,” je poudarila Tereza Novak. V ravnanju opozicije vidi še en poskus delitve družbe in poudarja, da tudi nevladne organizacije, ki jih opozicija zaradi ideoloških razlik ne sprejema, nudijo oporo številnim ljudem in skupinam, jih vključujejo v družbo in s tem prispevajo k varnosti v Sloveniji.
V Levici pa pravijo, da je predlog SDS o povečanju financiranja vojske na račun rezov pri nevladnih organizacijah, ki skrbijo za socialno pravičnost, okolje, kulturo in človekove pravice, nevaren in škodljiv, saj ne bo povečal varnosti, ampak bo uničil podporo ranljivim skupinam in civilni družbi.
“Slovenska desnica pri tem slepo kopira Trumpovo politiko, ki stavi na militarizacijo in napihovanje obrambnih proračunov, medtem ko reže sredstva za družbene programe. A vemo, kam takšna militarizacija družbe vodi – ZDA so klasičen primer države, ki porablja neizmerne vsote za vojsko, medtem ko imajo milijoni državljanov težave z dostopom do zdravstva, izobraževanja in osnovnih socialnih storitev,” je poudaril vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec.
Dodal je, da rezi, ki jih pri nevladnih organizacijah predlaga SDS, v primeru uklonitve Slovenije zahtevam po drastičnem dvigu obrambnih izdatkov ne bodo dovolj, temveč bo treba denar vzeti tudi iz drugih ključnih programov, kot so zdravstvo, izobraževanje, socialna politika in stanovanjska gradnja. “To pa bi pomenilo slabše storitve za državljane, večje socialne razlike in manjšo kakovost življenja za vse. Dodatna milijarda za orožje ne bo prinesla miru – mir zagotavljajo pogajanja in diplomacija,” še meni Matej T. Vatovec.
POSEBNI VIDEO: "Upanje zahteva pogum"
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje