Opozorila iz visokega šolstva: Vlada ne razume pomena raziskovalne dejavnosti

Žiga Živulović jr. /BOBO

Zaposleni v visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti so s shodom na ljubljanskem Novem trgu opozarjali na nezavidljiv plačni položaj svojih kolegov na strokovnih delovnih mestih. Ti so po njihovem mnenju potisnjeni v ozadje, zato je naloga pristojnih organov, da se zanje zavzamejo. "Trenutno delo pristojnih je popolnoma zgrešeno in kaže na temeljno nerazumevanje vlade, kakšen je v resnici globok pomen raziskovalne dejavnosti za vse v tej državi," meni predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.

Shod so sklicali v času, ko potekajo pogajanja o reformi plačnega sistema v javnem sektorju. Kot so že pred shodom sporočili iz Visokošolskega sindikata Slovenije (VSS), so bili predlogi vladne strani za dvig plač strokovnih delovnih mest v visokem šolstvu dolgo časa izjemno nizki. “Zadnji je nekoliko drugačen, vendar je predlagana časovnica dviga plač tako raztegnjena, da bi do leta 2027 plače v javnem sektorju v povprečju upadle za vsaj šest do sedem odstotkov,” je opozoril predsednik VSS Gorazd Kovačič.

Dodal je, da bi vladni predlog povzročil tudi nove plačne krivice. V nadaljevanju pogajanj VSS od vlade pričakuje večjo odgovornost do temeljnega problema, zaradi katerega so se lotili plačne reforme, “to je do kadrovskega razpadanja javnih služb, ki je zlasti pereče v strokovnih službah na univerzah in pri vstopnih akademskih delovnih mestih”.

Da pogajanja potekajo prepočasi, je na shodu opozoril tudi direktor ZRC Sazu Oto Luthar. Strokovni delavci v znanstveno-raziskovalni sferi so po njegovem mnenju potisnjeni v ozadje, zato je naloga pristojnih organov, da se zanje zavzamejo.

Po besedah samostojnega strokovnega delavca na Inštitutu Jožef Stefan Boštjana Črniča strokovne službe skrbijo za vzdrževanje in razvoj znanja v Sloveniji. “Če se to vzdrževanje ne bo ustrezno podpiralo in zagotovilo ustreznih plač, zato da bodo ljudje to delo še naprej želeli opravljati, se lahko pričakuje upad zainteresiranosti ljudi zanj.”

Po mnenju svetovalke in samostojne strokovne delavke na Univerzi v Ljubljani (UL) Tjaše Podpečan je nesprejemljivo, “da imajo strokovne sodelavke in sodelavci, zaposleni na univerzi, v primerjavi z drugimi zaposlenimi v javnem sektorju na podobnih delovnih mestih, nižje plače”. “Pristojnemu ministrstvu in vladi smo zato že naslovili, da naše delo ustrezno vrednoti, primerno plača in da čim prej odpravijo tudi vse plačne anomalije,” je dejala.

Shoda se je udeležil tudi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) Branimir Štrukelj, ki je opozoril, da bo “vrednotenje dela strokovnih delavcev žrtev novega plačnega sistema”. “Zame je trenutno delo pristojnih organov popolnoma zgrešeno in kaže na temeljno nerazumevanje vlade, kakšen je v resnici globok pomen raziskovalne dejavnosti za vse nas, ki živimo v tej državi,” je dejal.

Današnji shod so podprli tudi Socialni demokrati (SD). Kot so sporočili, bodo pri sprejemanju plačne reforme še posebej pozorni na položaj strokovnih sodelavk in sodelavcev v znanosti in izobraževanju. Ob tem pa pričakujejo, da bo plačna reforma, v skladu s koalicijsko pogodbo, odpravila nastale plačne anomalije znotraj javnega sektorja in da bodo strokovne sodelavke in sodelavci na univerzah ter raziskovalnih inštitutih deležni dostojnega plačila, enakovrednega primerljivim delovnim mestom znotraj javnega sektorja.

Shod pod geslom Pravično plačilo za pošteno delo je potekal pod okriljem Organizacijskega odbora Shoda za znanost, Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS), Univerze v Ljubljani (UL), Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem in Univerze v Novi Gorici. Podpira pa ga tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). Zadnji shod za znanost sicer potekal aprila lani, ko so opozarjali na ponovno degradacijo raziskovalne dejavnosti.