Oglaševanje

Opozorila o rasistično motiviranih napadih v centru Ljubljane: "Zamaskiranci prežijo nanje"

Barbara M. Smajila
18. mar 2026. 15:33
novinarska konferenca ambasade rog
foto: Uroš Kokol/N1

Tuji delavci, študenti in prosilci za azil naj bi bili v zadnjih tednih pogosto tarče skupine zamaskiranih moških. Napadi naj bi se dogajali sredi Ljubljane, sredi tako imenovanega varnostno tveganega območja. "Zamaskirani moški prežijo na delavce in študente, ko se vračajo iz služb, počakajo, da jih ujamejo same, jih pretepejo in nato pobegnejo."

Oglaševanje

Predstavniki Ambasade Rog so danes sklicali novinarsko konferenco, na kateri so opozorili na povečano število rasističnih napadov na tuje delavce, študente in prosilce za azil. Po njihovih podatkih se tovrstni napadi na tuje državljane dogajajo že dlje časa, v zadnjih nekaj tednih pa so se dodatno intenzivirali. Miha Blažič je povedal, da naj bi jih bilo v zadnjih nekaj tednih več deset.

Eden se je po navedbah aktivistov nedavno zgodil na Bavarskem dvoru, kjer je indijskega študenta brutalno pretepla skupina zamaskiranih moških, ko je čakal na avtobus. N1 je videl fotografije poškodb, ki pa jih zaradi ščitenja identitete študenta ne bomo objavili. Fanta naj bi skupina moških napadla od zadaj, podrli naj bi ga na tla in ga nato pretepali, dokler ni bil njegov obraz prekrit s krvjo. Žrtev je po navedbah predstavnikov Ambasade Rog po pretepu fotografirala kri na tleh, takšna fotografija pa je bila nato objavljena na Instagram profilu Slovenske obrambne straže s pripisom "Pohvale fantom". Študent je napad prijavil policiji, so še navedli.

Objava na profilu Slovenske obrambne straže
foto: zajem zaslona/IG profil Slovenske obrambne straže

Nekaj dni za tem naj bi afriškega delavca na glavni avtobusni postaji napadla zamaskirana moška – poškropila naj bi ga s solzivcem v obraz in pobegnila, so opozorili v izjavi. Po naših informacijah je bilo jasno, da je šlo za rasistično motiviran napad. Temnopolti moški naj bi stal in čakal avtobus, ko sta prišla zamaskiranca in ga brez kakršnega koli povoda napadla s solzivcem. Priča napada je napadalce opisala kot "neonacistične navijače", nam je povedal vir, seznanjen z napadom.

Aktivisti iz Ambasade Rog so ob tem opozorili: "Ko smo začeli raziskovati dogodke, smo ugotovili, da je več tujcev doživelo popolnoma enako situacijo. Zamaskirani moški prežijo na delavce in študente, ko se vračajo iz služb, počakajo, da jih ujamejo same, jih pretepejo in nato pobegnejo. Tovrstne strahopetne rasistične zlorabe se dogajajo že nekaj časa."

Več tovrstnih napadov naj bi se zgodilo prav na glavni avtobusni postaji, vzorec pa naj bi bil enak: žrtve so bili temnopolti moški, storilci pa zamaskirani. Na avtobusni postaji so to sicer zanikali; v odgovoru na naše poizvedovanje so navedli, da v zadnjem obdobju tovrstnih napadov niso zaznali.

Miha Blažič
Miha Blažič | foto: Uroš Kokol/N1

Vklenjen, potem ko so ga pretepli

Svojo izkušnjo je opisal tudi temnopolti moški, ki ni želel biti imenovan. Napad se je zgodil 28. septembra okoli 5. ure zjutraj, ko je čakal na avtobus proti domu. "Napadla sta me dva moška. Bila sta na drugi strani ceste, kot da bi nekoga čakala. Približala sta se in me vprašala, kam grem. Vprašal sem, zakaj me to sprašujeta. Potem sta mi namenila grdo besedo, kletvico. Rekel sem, zakaj me tako žalita. Takrat sta me napadla. Eden od njiju me je udaril s pestmi." Kot je še povedal, sta to opazila njegova kolega, ki sta mu prihitela na pomoč in napadla moška, ki sta ga pretepala.

Temnopolti moški
foto: Uroš Kokol/N1

Ko je prišla policija, sta se prva napadalca po navedbah sogovornika pretvarjala, da sta žrtvi. Policija je kot napadalce obravnavala zgolj tri tuje državljane. "Vklenili so nas in nas prisilili, da se uležemo na tla. Moškima, ki sta napadla prva, se ni zgodilo nič." Policija je trojici izdala plačilni nalog. Vsi so ga takoj plačali. A čez nekaj časa so dobili vabilo na zaslišanje na policijsko postajo, saj so jih osumili kaznivega dejanja nasilništva. "Rekli so mi, da sem kriminalec in omenjali deportacijo," je še povedal sogovornik, sicer prosilec za azil. Na epilog tega postopka še čaka. Ko je na spletu preverjal imena svojih napadalcev, je na Facebook profilu enega od njih videl njegove rasistične objave, je dejal.

Spomnimo, da se je septembra zgodil napad tudi na indijskega študenta za Bežigradom. Kot je napadeni takrat povedal za Dnevnik, ga je napadla skupina mladih, oblečenih v črne majice s kapucami. Domneval je, da so imeli napadalci rasistične motive. Z napadom so prenehali šele, ko je posredovala skupina srednješolk, je še poročal Dnevnik.

Napadalci pokličejo policijo

Predstavniki Ambasade Rog so na novinarski konferenci opozorili, da policija tovrstnih napadov pogosto ne jemlje resno in jih ne obravnava kot rasistično motivirane oziroma kot napade iz sovraštva. Prav tako po izkušnjah njihovih članov izjav žrtev policija sploh ne zabeleži.

"Včasih policija sploh ne sprejme izjave žrtev ali, še huje, žrtev obtoži ’pretepanja’ in ji napiše globo. Rasistični napadalci tako dobijo spodbudo, da nadaljujejo. In če se tujec brani pred napadalci, ti celo sami pokličejo policijo in se pritožijo nad ’nasiljem migrantov’, saj vedo, da bo policija bolj nagnjena k temu, da verjame belcu. Iz naših izkušenj je razvidno, da ima policija resne težave z diskriminacijo in rasizmom v lastnih vrstah," je v imenu tujih državljanov, članov Ambasade Rog, poudarila Ronja Gorenc Didanovič.

Ronja Gorenc Didanovič
Ronja Gorenc Didanovič | foto: Uroš Kokol/N1

"Tukaj smo kot delavci, študenti, prosilci za azil, imamo družine. V veliki večini primerov smo migranti tisti, ki smo žrtve zlorab, izkoriščanja, trgovine z ljudmi ali rasizma. Vendar policija očitno ne premore učinkovitih metod za reševanje takšnih težav."

Ob tem so opozorili tudi na nadaljnje izvajanje deportacij prosilcev za azil, ki se izvajajo na podlagi dublinske uredbe. Po tej uredbi Slovenija oziroma v njenem imenu ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) prošenj prosilcev za azil ne obravnava, če so ti na območje EU vstopili v drugi državi. Ključna težava je v tem, da zaradi počasnosti postopkov lahko ti prosilci zelo dolgo živijo v Sloveniji, tudi več let, se tukaj integrirajo, zaposlijo, poročijo … Nato pa jih MNZ deportira. Aktivisti Ambasade Rog so opozorili na primere, ko so bili deportirani prav tuji državljani, ki so bili pred tem tarče rasističnega nasilja huliganov.

Vprašanja za policijo

Posebej skrb vzbujajoče se zdi, da se napadi na tujce dogajajo v središču mesta ter sredi "varnostno tveganega območja", ki ga je konec januarja na podlagi tako imenovanega Šutarjevega zakona razglasila policija. Ta je takrat napovedala "ciljno usmerjene ukrepe, povečano prisotnost in intenzivno sodelovanje z lokalno skupnostjo z namenom krepitve občutka varnosti, hitrejše odzivnosti, predvsem v primeru morebitnih nasilnih kaznivih dejanj, ter večjo preiskanost specifičnih kaznivih dejanj".

Policisti v uniformi
Slika je simbolična. | Foto: Žiga Živulović jr./F.A.BOBO / Žiga Živulović jr.

Kako torej zdaj odgovarjajo na navedbe, da se je prav na tem območju povečalo število napadov na tuje državljane? Kako odgovarjajo na očitke, da policija prijav takšnih napadov ne jemlje resno in jih ne obravnava kot napadov iz sovraštva? Ali drži, da izjav žrtev tovrstnih napadov ne zabeležijo? Zanimalo nas je tudi, koliko prijav rasističnega nasilja je policija prejela v zadnjih mesecih in kakšen porast beležijo glede na pretekla leta, koliko osumljenih sodelovanja v teh rasistično motiviranih napadih je policija obravnavala v zadnjega pol leta ter zoper koliko teh oseb je bila podala kazenska ovadba.

Zanimalo nas je tudi, ali je policija že ukrepala zoper skupino Slovenska obrambna straža, ki na družbenih omrežjih razpihuje nestrpnost, sovraštvo in rasizem, ter kakšne ukrepe za preprečevanje rasistično motiviranih napadov policija izvaja na območju Ljubljane, posebej na območju varnostno tveganega območja, in kakšne še načrtuje?

Brez podatkov o rasistično motiviranem nasilju

Odgovori ljubljanske policije so skopi. Zagotovili so, da je Ljubljana varno mesto ter da je število kaznivih dejanj na območju Mestne občine Ljubljana v rahlem upadu v primerjavi s preteklimi leti. "Ob vsaki zaznavi kaznivega ravnanja z elementi nasilja (tudi v primerih, ko je prepoznan motiv 'sovraštva') se le-te obravnavajo s posebno skrbnostjo in prioritetno ter z ničelno toleranco do nasilja." Ob tem so zatrdili, da se "posebno skrb" posveča zaščiti žrtev kaznivih dejanj, zbiranju dokazov, hkrati pa da izvajajo vse ukrepe za izsleditev oz. odkritje storilcev in njihovo procesuiranje.

"Pri tem je potrebno poudariti, da se preverja, ali so podani vsi zakonski znaki kaznivih ravnanj za vsak posamičen primer posebej. Vsakršna kazniva dejanja sproti analiziramo in razvrščamo v sklope. V kolikor so na podlagi pridobljenih informacij ugotovljeni znaki kaznivih dejanj in prekrškov, povezanih z vzbujanjem nestrpnosti, izvedemo ustrezne ukrepe tako za preprečitev teh dejanj, kot zaščito žrtev."

Podatka o številu prijav rasističnega nasilja nimajo: "Statističnih podatkov ne vodimo na način, ki bi omogočal ločeno prikazovanje vseh oblik domnevno rasistično motiviranega nasilja. Na območju Ljubljane zaznavamo posamične primere in ne organiziranih napadov, kjer bi bil motiv sovraštvo."

Ena kazenska ovadba leta 2024

Dodali so, da so leta 2024 po objavi posnetkov na območju centra Ljubljane obravnavali "primer kaznivega dejanja Javnega spodbujana sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po čl. 297 KZ-1, kjer je bila na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani podana kazenska ovadba zoper dve fizični osebi, pri čemer so se preverjale tudi povezave s skupinami v obliki t. i. vaških straž". Zaradi interesa preiskave podrobnosti o tem ne moremo pojasnjevati, so dodali.

Proti "vaškim stražam"

"Na splošno opozarjamo, da t. i. ’vaške straže’ ali druge podobne oblike samoorganiziranja v smislu, da bi občani sami opravljali naloge državnih organov oziroma policije, lahko predstavljajo varnostno tveganje in lahko tudi kaznivo ravnanje, zato v Policiji izrecno nasprotujemo njihovemu ustanavljanju in njihovo delovanje skrbno spremljamo, prilagajamo ukrepe za zagotavljanje varnosti in presojamo morebitna odklonska ravnanja. Vsakršno organiziranje in zbiranje z namenom izvrševanja kaznivih ravnanj je kaznivo. Zato bo policija vsak primer tovrstnega združevanja, organiziranja, delovanja posameznikov in skupin spremljala in presojala zakonitost in odgovornost. Poleg odgovornosti se morajo ustanovitelji ti. "vaških straž" zavedati tudi nevarnosti početja. V primeru, da bi se posamezni storilci kaznivih dejanj prijetju uprli, bi lahko prišlo tudi do hudih in neželenih posledic. Hkrati se zavedamo pomena tesnega sodelovanja policije z lokalno skupnostjo, s katerim zagotavljamo in krepimo občutek varnosti pri ljudeh. Policija tako v vseh varnostno obremenjenih območjih, poleg stalne prisotnosti, s skupnostjo navezuje stike, pridobiva in vrednoti ter vzajemno tudi posreduje informacije, ki so pomembne za ljudi v določenem okolju. Skupaj z drugimi deležniki obravnavamo aktualno varnostno problematiko in načrtujemo skupne ukrepe za zagotavljanje varnega bivalnega okolja."

Objava na profilu Slovenske obrambne straže
Slovenska policija je sredi februarja zanikala objave nekaterih spletnih vplivnic o domnevnih kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost na območju Ljubljane. Navedli so, da letos niso obravnavali "nobenega primera, kjer bi bili v kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost vpleteni tujci oziroma migranti". Poudarili so, da gre za povsem lažne in izmišljene vsebine. Na fotografiji zajem zaslona IG profila Slovenske obrambne straže, njihov poziv je bil objavljen včeraj. | foto: zajem zaslona/IG profil Slovenske obrambne straže

Policija je ob tem pozvala vse morebitne oškodovance, ki so žrtve kakršnihkoli ravnanj z elementi nasilja, pa tudi priče teh dogodkov, da jih prijavijo. "S toleriranjem in neprijavo tovrstnih dogodkov se namreč storilcem daje občutek, da so taka ravnanja v nekaterih primerih celo dopustna."

"Enako občane pozivamo, da o zaznavi oseb, ki s svojim ravnanjem/obnašanjem na določenem območju vzbujajo sum, da so izvrševale ali izvršujejo ali bodo izvršile kazniva ravnanja - prekrške in kazniva dejanja, nemudoma obvestijo policijo na št. 113, najbližjo policijsko postajo ali anonimno na št. 080 1200."

Shod proti sovraštvu

Člani Ambasade Rog so še dejali, da so vlado že opozorili na probleme, s katerimi se soočajo, ter da so zahtevali srečanje s pristojnim ministrom, pa tudi javno izjavo ter ukrepe za odpravo diskriminacije policije, vendar odziva ni bilo. Noben funkcionar še ni javno obsodil napadalcev, so poudarili.

Temnopolti moški
foto: Uroš Kokol/N1

"Zato je naša odgovornost, da o tem spregovorimo in sporočimo: rasistično nasilje nas ne bo ustrahovalo! Zavedamo se svoje vrednosti kot ljudje. Smo del slovenske družbe. Trdo delamo, prispevamo, plačujemo davke, študiramo, vzgajamo otroke, skrbimo za starejše in bolne. Pomagamo vzdrževati to državo in jo delati boljšo. Zato nas ne bodo ustrahovali strahopetci v maskah, ki niso delali niti dneva v življenju in svoj čas preživljajo s pitjem in pretepanjem. Podobno tudi ne bomo dopustili, da nas rasistična politika vladnih uradnikov, ki se počutijo svobodne pri zlorabi svoje moči, oropa naših pravic in dostojanstva."

Za prihodnji četrtek, 26. marca, so napovedali protirasistični shod. Ob 17. uri se bodo sprehodili po ljubljanskih ulicah in ob tem pozivajo k udeležbi vse, ki se strinjajo z njihovim sporočilom: "Nihče ne more biti varen, dokler varno ne živimo vsi."

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Afera s posnetki: "To koristi vsem"

Teme
Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih