Menu Item
Pred jutrišnjim glasovanjem poslancev o kandidatu za ustavnega sodnika Roku Svetliču več pravnih strokovnjakov opozarja, da ta za omenjeno funkcijo ni primeren. Po navedbah nekaterih je predsednik republike Borut Pahor s predlaganjem kandidata, ki ga s pravom povezuje zgolj diploma, razvrednotil ustavno določbo, da mora biti ustavni sodnik pravni strokovnjak. Drugi izpostavljajo Svetličeve navedbe, ki da kažejo na njegovo nesprejemljivo razumevanje človekovih pravic in morale.
Jutri bo državni zbor odločal o predlogu predsednika republike Boruta Pahorja, da mesto ustavnega sodnika zasede Rok Svetlič, izredni profesor za področje filozofije prava na Evropski pravni fakulteti Nove univerze. Gre za četrti poskus, da bi poslanci izvolili naslednika ustavne sodnice Dunje Jadek Pensa, ki ji je devetletni mandat potekel julija lani.
Da bi predsednik Pahor s tokratnim predlogom uspel, je malo verjetno. Parlamentarna mandatno-volilna komisija je sicer Svetliča podprla, toda to delovno telo je v tem mandatu zeleno luč prižgalo tudi Andražu Teršku, Anžetu Erbežniku in Janezu Kranjcu, ki jih je državni zbor nato zavrnil. Svetliču, ki naj bi užival naklonjenost koalicije, so podporo že jasno odrekli v opozicijskih LMŠ, SD, Levici in SAB ter v poslanski skupini nepovezanih poslancev. Prav tako si ne more obetati glasu vodje poslanske skupine Desus Franca Jurše, ki naj bi bil zaradi bolezni jutri odsoten.
Če bi za Svetliča glasovalo vseh 38 koalicijskih poslancev, po trije poslanci Desusa in SNS ter oba predstavnika manjšin, bi zbral 46 glasov, torej prav toliko, kot jih za izvolitev potrebuje. A ne gre spregledati, da se je Erbežniku pa tudi Kranjcu po napovedih poslanskih skupin obetal boljši rezultat, na tajnem glasovanju pa se je v skrinjici obakrat znašla kakšna neveljavna glasovnica.
Čeprav je tudi v preteklosti na kandidate za ustavnega sodnika letelo kar nekaj kritik, tako težkih očitkov, kot jih je iz vrst pravnih strokovnjakov deležen Svetlič, doslej ni bilo. Kritike bi lahko razdelili v dve skupini. Prvi opozarjajo, da Svetlič za funkcijo ustavnega sodnika nima potrebnih kvalifikacij, drugi v njem ne prepoznajo (iskrenega) zagovornika človekovih pravic. Kot dobrega kandidata Svetliča ni ocenil nihče od naših sogovornikov iz pravniških vrst, čeprav smo se pogovarjali z nazorsko različno usmerjenimi pravnimi strokovnjaki. Do kandidata najbolj prijazna ocena, ki smo jo slišali, je bila, da v tokratni Pahorjevi izbiri “nikakor ni mogoče prepoznati kakšnega presežka”.
Novak: Verjetno najmanj kvalificiran kandidat doslej
Da Svetlič ni ustrezen kandidat, je v Dnevniku jasno opozoril predstojnik katedre za teorijo in sociologijo prava na ljubljanski pravni fakulteti Aleš Novak. Po njegovih navedbah pred poslance stopa kandidat, ki je med vsemi predlaganimi kandidati v zgodovini naše države po vsej verjetnosti za opravljanje funkcije ustavnega sodnika najmanj kvalificiran. Novak je izpostavil določilo ustave, da mora biti za ustavnega sodnika izbran pravni strokovnjak. “Še nikoli doslej se ni zgodilo, da bi bil za pravnega strokovnjaka, vrednega mesta na morda najpomembnejšem sodišču v naši državi, razglašen posameznik, ki je za zaključek študija na pravni fakulteti potreboval 17 let (sic!), in ki ni kasneje niti trenutka svoje poklicne poti preživel v dejavnem stiku z veljavnim pravom,” je zapisal. Ob tem je Novak opozoril, da delo na ustavnem sodišču ni ljubiteljska dejavnost za ljudi, ki jih zanimajo le filozofski vidiki prava, temveč zahteva pravno znanje in veščino, ki jo človek pridobi samo, če živi s pravom.
Svetlič je leta 1992 vpisal študij prava, dve leti kasneje pa še študij filozofije. Pri slednjem je bil očitno precej bolj uspešen, saj je iz filozofije diplomiral leta 1999, leta 2005 pa tudi doktoriral. Njegova diploma na ljubljanski pravni fakulteti nosi precej kasnejšo letnico – 2009. Sam je v enem svojih življenjepisov zapisal: “Čeprav je osnovno polje mojega raziskovanja filozofija, me je dvojna izobrazba vselej usmerjala k problematiki, ki se nahaja na mejnem področju med filozofijo, pravom in človekovimi pravicami.”
Več naših sogovornikov iz akademskih krogov se strinja z Novakom, da za izpolnjevanje kriterija “pravni strokovnjak” zgolj diploma pravne fakultete ne zadošča. Po njihovih navedbah bi se moral kandidat za ustavnega sodnika v pravniškem poklicu izkazati bodisi kot sodnik, odvetnik, tožilec bodisi kot predavatelj oziroma raziskovalec prava. Med našimi sogovorniki torej ni bila osamljena ocena, da je predsednik republike s tokratnim predlogom razvrednotil z ustavo določen pogoj za ustavnega sodnika in da nikakor ne sme prevladati ocena o izvoljivosti kandidata.
S takšnim stališčem se očitno strinja tudi nekdanji direktor vladne službe za zakonodajo Janez Pogorelec, ki sicer sodi v vrste NSi. Na Twitterju je zapisal, da bo moral predsednik republike odvreči “kalkuljator 46”, ki mu itak že nekaj časa ne kaže prav. Namesto tega bi se moral Pahor po Pogorelčevih navedbah vprašati, kdo bi bil najboljši človek v državi za zasedbo mesta ustavnega sodnika, potem pa zanj zastaviti besedo, stati za svojo izbiro, ne pa mu omogočiti zgolj predstavitev na tiskovni konferenci.
Ob tem spomnimo, da se je Svetlič na funkcijo ustavnega sodnika že večkrat prijavil, vendar širše podpore v poslanskih skupinah ni požel, Pahor pa predloga za njegovo izvolitev v državni zbor ni poslal.
Zakaj je sporna Svetličeva izjava na posvetu na MNZ?
Drugi niz očitkov se nanaša na Svetličeve poglede na človekove pravice in moralo. V javnosti so močno odmevale nedavne navedbe profesorja na ljubljanski pravni fakulteti Saša Zagorca, da je sedanji kandidat za ustavnega sodnika na lanskem posvetu na notranjem ministrstvu o zakonu o tujcih dejal: »Zato mora država, če ne želi ostati postmodernistično mehkužna, za zaščito svoje simbolne vloge gospodarja v skrajnem primeru tudi streljati na migrante ob nezakonitem prečkanju državne meje!« Zagorčeve navedbe je potrdil tudi ustavni pravnik Samo Bardutzky, ki je bil prav tako prisoten na omenjenem sestanku.
Svetlič pa je zatrdil, da omenjenih besed ni nikoli izrekel. “Problem je, da bo država uporabila vsa, tudi najbolj brutalna sredstva, če pride do tega, da bo njen obstoj ogrožen – in to velja tako za absolutistično kot postmoderno državo,” je dejal za N1. Ob tem je dodal, da se je na sestanku na MNZ zavzel, da je treba za vsako ceno najti pravno rešitev, ki bo kar se da zmanjšala možnost eskalacije nasilja na meji, ki neizogibno vodi v kršitev človekovih pravic. Svetliču v bran se je postavil nekdanji ustavni sodnik Janez Čebulj, ki je za Siol.net dejal: “Izjave, da bi streljali na migrante na meji ali kaj v tem smislu, sam nisem slišal. Lahko je bilo kaj podobnega, a ne v tem smislu,” je poudaril.
Zagorc pri svojih navedbah vztraja, jih je pa pred dnevi na Twitterju dodatno pojasnil. Zapisal je, da tudi sam Svetliču ni nikoli pripisal pozitivnega odnosa do oblastnega streljanja na migrante, kot so nekateri napačno razumeli njegov očitek. Kot šokantno pa je ocenil že Svetličevo izpostavljanje vzročno-posledične zveze med nezakonitim prestopanjem meje množic migrantov in odzivom države, ki to v skrajnih primerih razume kot ogrožanje obstoja države in zato uporabi najbolj brutalna sredstva.
Po besedah enega naših virov, ki je z dogajanjem na posvetu na MNZ dobro seznanjen, Svetlič streljanja migrantov na meji ni podprl, je pa tudi iz njegovega odziva na Zagorčeve navedbe mogoče razbrati, da podpira kakršnokoli rešitev, samo da do streljanja ne bi prišlo. Kar po besedah našega sogovornika pomeni, da Svetlič – sklicujoč se na možnost tovrstnega nasilja – dopušča tudi protiustavno zakonodajo oziroma zakonodajo, ki je v nasprotju z mednarodnim pravom, in se mu obremenjevanje s človekovimi pravicami ne zdi potrebno.
Krivic: Svetlič ne razume niti tega, kaj je ustava
Očitki na račun Svetličevega dojemanja človekovih pravic so se sicer v preteklosti že večkrat pojavili. Tako je profesor kriminologije z ljubljanske pravne fakultete Dragan Petrovec pred tremi leti, ko se je sedanji kandidat za ustavnega sodnika potegoval za mesto varuha človekovih pravic, poudaril, da je njegova kandidatura “v posmeh instituciji varuha človekovih pravic”. Posebej je izpostavil, da je Svetlič prepoznaven po represivnem razumevanju funkcije kazenskega prava, saj zanika civilizacijske pridobitve, kakršna je na primer pogojna kazen. Nevladnike pa je Svetlič v preteklosti vznemiril tudi z izjavo, da ni prav, da sta del slovenske politike in javnosti stopila na stran sirskega begunca Ahmada Šamieha. To svoje stališče je pospremil z besedami, da »ni dobro, da bi se primer posameznika uporabljalo kot priložnost, da kdorkoli dokazuje svojo moralno držo nekomu tretjemu«.
Danes pa se je v Dnevniku oglasil še bivši ustavni sodnik Matevž Krivic. Kot šokantno je izpostavil, da predsednik republike za ustavnega sodnika predlaga človeka, ki razglaša, da je pravo nekaj, kar z moralo nima nič opraviti. “In to v času, ko že tudi nepravniški spremljevalci najtežjih pravnih sporov, ki končujejo na ustavnih sodiščih, vedo, da je njihovo bistvo prav v tem, katerim ustavnim vrednotam (ki so hkrati tudi moralne vrednote) je treba v tistem konkretnem primeru dati prednost,” je zapisal Krivic.
Izpostavil je Svetličeve navedbe v polemiki o izbrisanih, da je treba pri reševanju problema izbrisanih moralne razmisleke pustiti ob strani in reševanje tega problema prepustiti »suhoparnemu, plitkemu in ne-moralnemu pravu«. Krivic je svoj zapis zaključil z besedami, da bi za nujno nazorsko uravnoteženje zadnjega razsojevalca najtežjih sporov sicer nujno potrebovali vsaj še enega desno ali konservativno nazorsko usmerjenega ustavnega sodnika. “Seveda pa ne pravnega začetnika, ki niti tega, kaj je ustava, ne razume, ” je še dodal bivši ustavni sodnik.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje