Menu Item
Letos je bilo v Sloveniji potrjenih že 1.164 primerov oslovskega kašlja, večje izbruhe pa zaznavajo tudi v nekaterih drugih evropskih državah. Za obvladovanje oslovskega kašlja je ključno vzdrževanje visoke precepljenosti otrok in mladostnikov, zelo priporočljivo (in brezplačno) pa je cepljenje tudi za nosečnice, saj s tem zaščitijo svojega otroka v prvih mesecih življenja.
Oslovski kašelj je bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis. Osebe, ki zbolijo za oslovskim kašljem, imajo lahko epizode kašlja, ki trajajo od 4 do 8 tednov. Bolezen najbolj ogroža dojenčke in majhne otroke.
V zadnjih desetih letih je bilo v Sloveniji le enkrat več kot 200 potrjenih primerov oslovskega kašlja v enem letu, letos pa je potrjenih že 1.164 primerov oslovskega kašlja, opozarjajo na NIJZ.
“Vse bolj prihaja v ospredje imunski dolg. Pandemija covida in restriktivni ukrepi – nedruženje, socialna izolacija – so onemogočili kroženje povzročiteljev nalezljivih bolezni, ki spodbujajo naš imunski sistem k tvorbi zaščitnih protiteles. Poleg tega cepljenje proti oslovskemu kašlju ne predstavlja dosmrtne zaščite in odpornost proti bolezni začne po nekaj letih usihati. Začela pa se je tudi spreminjati sama bakterija, ki povzroča oslovski kašelj. Zaporedje oziroma seštevek vseh teh dogodkov vodi v večjo pojavnost te bolezni,” pojasnjuje epidemiologinja dr. Alenka Trop Skaza, vodja območne enote NIJZ Celje.
Poleg tega se oslovski kašelj po navedbah dr. Trop Skaza ciklično pojavlja v zagonih kot ostale nalezljive bolezni – na tri do pet let.
Cepljenje nosečnic za zaščito dojenčka
Cepljenje proti oslovskemu kašlju je brezplačno za dojenčke, otroke oziroma mladostnike v osnovni in srednji šoli – zanje je tudi obvezno. Poleg tega se v Sloveniji že kar nekaj let priporoča cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju čim prej po 24. tednu nosečnosti.
“Sama nosečnost kot fiziološko stanje bodoče mame ne predstavlja povečanega tveganja za težek potek oslovskega kašlja. Res je, da nosečnica zboli za enako obliko oslovskega kašlja kot nenoseča ženska podobne starosti, lahko pa intenzivni kašelj pri nosečnosti sproži prezgodnji porod,” pojasnjuje dr. Trop Skaza.
V zadnjih dveh letih se je v Sloveniji proti oslovskemu kašlju cepilo okoli 1.000 nosečnic. To je razmeroma majhen delež, saj je na leto nosečih med 16.000 do 17.000 žensk v Sloveniji. Samo letos pa se je proti oslovskemu kašlju v Sloveniji cepilo že skoraj 1.000 nosečnic, tretjina v cepilnih ambulantah NIJZ.
Kot pojasnjuje epidemiologinja dr. Trop Skaza, v ambulantah opažajo, da se zavedanje o pomenu cepljenja nosečnic počasi širi. Opažajo tudi primere, ko se poleg nosečnic proti oslovskemu kašlju cepijo tudi njihovi partnerji in družinski člani.
A zakaj je cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju tako zelo priporočljivo? Po besedah dr. Trop Skaza nosečnica tvori specifično zaščito proti oslovskemu kašlju, ta zaščita pa v obliki protiteles prek posteljice prehaja v krvni obtok nerojenega otroka. Ko se bo otrok rodil, bo imel na račun t. i. materinih protiteles zelo dobro zaščito, če bo prišel v stik z bakterijo v teh najbolj ranljivih tednih in mesecih, ko sam proti oslovskemu kašlju sploh še ne more biti cepljen – torej če je mlajši od treh mesecev.
Otrok prejme zaščito tudi z materinim mlekom, prek katerega se izločajo protitelesa. Ko dojenček po dojenju “poliva”, to doprinese k lokalni zaščiti otrokove sluznice. To je pomembno zlasti pri nedonošenčkih, ki so posebej ranljivi v primeru oslovskega kašlja.
Prenašanje in znaki oslovskega kašlja
Oslovski kašelj se prenaša s človeka na človeka s kužnimi kapljicami pri kašljanju, kihanju, tudi posredno prek okuženih predmetov. V začetku bolezni so simptomi podobni navadnemu prehladu – pojavijo se izcedek iz nosu in oči, rahlo povišana telesna temperatura, občasno tudi blag kašelj.
Nato se začne kašelj postopoma stopnjevati in pojavijo se značilni napadi kašlja, ki jim sledi nenaden globok vdih, ki ga spremlja značilen zvok, podoben riganju. Bolnik lahko pomodri, ker zaradi kašlja ne dobi dovolj kisika. Napadom, ki so najpogostejši ponoči, lahko sledita bruhanje in utrujenost.
Oslovski kašelj je še vedno lahko vzrok smrti pri dojenčkih, mlajših od šest mesecev. Najpogostejša od zapletov je bakterijska pljučnica, ki ima tudi največjo smrtnost. Od ostalih zapletov so možni še vročinski krči, prenehanje dihanja, izguba apetita, vnetje srednjega ušesa, dehidracija in nevrološke posledice (možganske krvavitve) zaradi zmanjšanega dotoka kisika v možgane.
Bolezen zdravimo z antibiotikom, ki zmanjša intenzivnost bolezni, hkrati pa zmanjša možnost prenosa bakterije na druge. Pri zdravljenju je pomembno tudi zadostno uživanje tekočine za preprečitev dehidracije, še navajajo na NIJZ.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje