Menu Item
Na letošnjih izpitih Nacionalnega preverjanja znanja so se učenci šestih in devetih razredov osnovne šole najbolje odrezali pri predmetu angleščina. Na voljo je bilo tudi pisanje izpitov na daljavo in po besedah ministrice za šolstvo Simone Kustec je bil odziv učencev pozitiven.
Učenci šestih in devetih razredov osnovnih šol so se seznanili z rezultati, ki so jih dosegli na Nacionalnem preverjanju znanja (NPZ), ki poteka v okviru Državnega izpitnega centra (RIC). Kot je dejal Janez Vogrinc, predsednik Državne komisije za vodenje NPZ, je namen takšnega načina preverjanja dobiti povratno informacijo o doseganju standardov znanja, zapisanih v učnih načrtih, in preveriti trajnost znanja učencev, zato se učenci na izpite posebej ne pripravljajo.
“Nacionalno preverjanje znanja je pomemben element v sistemu ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti šolskega dela,” je še poudaril in dodal, da se lahko analiza dosežkov učencev posamezne šole uporabi v okviru samoevalvacije dela šole.
Na NPZ preverjajo le standarde znanja, ki ga na Državnem izpitnem centru lahko preverjajo s pisnimi nalogami. Kot je še dejal Vogrinc, z NPZ ni mogoče preverjati ročnih spretnosti, gibalnega in socialnega razvoja ter duševnega zdravja. Izpostavil je še, da analiza letošnjih NPZ ni evalvacija pouka na daljavo, temveč le njen sestavni del.
Dosežki šestih in devetih razredov
Letos je preverjanje potekalo v okviru pilotnega projekta elektronskega preverjanja, torej so lahko učenci svoje izpite pisali na daljavo. Učenci šestega razreda so največji odstotek točk dobili pri predmetu angleščina. Najslabše so se odrezali pri matematiki, kjer so zbrali 50,98 odstotka točk. Pri predmetu slovenščina so v povprečju dosegli 54,81 odstotka točk.
Čeprav, kot je poudaril Vogrinc, primerjava dosežkov med posameznimi leti ni “strokovno korektna, ker so bili preizkusi drugačni”, je vseeno mogoče ugotoviti določen trend. Primerjava generacij od 2015 do 2019 tako pokaže, da so učenci letos pri angleščini dosegli bistveno višje povprečje (66,84 odstotka), slabše pa so se odrezali pri nemščini (53,70 odstotka). Pri ostalih predmetih bistvenih odmikov ni bilo.
Tudi v devetem razredu so najvišji povprečni dosežki v angleščini (63,66 odstotka), najnižji pa pri zgodovini (44,2 odstotka). Pri predmetu slovenščina so devetošolci dosegli povprečje 49,08 odstotka točk. V primerjavi s preteklimi leti so učenci devetih razredov dosegli nekoliko nižje dosežke pri matematiki (48,16 odstotka), zgodovini in športu (52,97 odstotka), najvišje pa pri biologiji, kjer je povprečno število točk znašalo 52,68 odstotka.
Pri letošnjih izpitih so v želji po neposredni primerjavi v preizkuse vključili nekaj enakih nalog, ki so jih imele prejšnje generacije. V 6. in 9. razredih je bilo pri matematiki deset nalog enakih kot pri generaciji iz leta 2016. Učenci generacije 6. razreda so pri matematiki rešili vseh deset nalog slabše kot generacija, ki je imela te naloge prva. Pri angleščini pa je letošnja generacija devet nalog rešila bolje, dve pa slabše kot generacija iz leta 2016.
Tudi učenci generacije 9. razreda so pri angleščini skoraj vse naloge rešili bolje kot generacija, ki je imela te naloge prva. Primerjave so naredili tudi za predmete zgodovina, biologija in šport. “Pri matematiki, zgodovini in biologiji pa je bila uspešnost pri različnih nalogah različna, pri športu pa je letošnja generacija učencev rešila vse naloge slabše kot generacija, ki je imela te naloge prva,” tako o statističnem pregledu uspešnosti Vogrinc.
Dodal je tudi, da povprečni dosežki učencev, ki so vključeni v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, še vedno pomembno zaostajajo za povprečnimi dosežki vrstnikov brez posebnih potreb, ter da se ta razlika letos ni povečala.
Kaj se dogaja z razlikami med učenci?
Ker je del šolskega leta potekal na daljavo, so se po navedbah Vogrinca spraševali, kaj se dogaja z razlikami med učenci. Predvidevali so, da se bodo razlike povečale, kar pomeni, da bodo imeli tisti, ki so imeli težave že prej, še večje težave. Tisti, ki pa težav niso imeli, da bodo še naprej napredovali.
“Rezultati o povprečnih dosežkih učencev 6. in 9. razreda so pri izpitih pokazali, da so razlike bistveno večje med dosežki učencev iste šole kot med dosežki učencev različnih šol,” je povedal Vogrinc ter dodal, da to pomeni, da med šolami ni velikih razlik in da so pogoji za izobraževanje primerljivi.
Kustec: NPZ ena ključnih informacij za ocenjevanje znanja
Da so Nacionalno preverjanje znanja in njegovi rezultati ena ključnih informacij, ki pristojnim ponuja vpogled v kakovost znanja učencev in učenk, pa je poudarila ministrica za šolstvo Simona Kustec. Izrazila je zadovoljstvo tako nad izvedbo NPZ kot tudi nad doseženimi rezultati, saj so spodbudni. “Z vidika osvajanja in napredovanja v znanju smo lahko mirni,” je dejala.
Izrazila je še, da tovrstni način preverjanja znanja služi predvsem kot osnova za načrtovanje nadaljnjih sistemskih ukrepov in podpore v strokovnem smislu. “Kako prepoznati vrzeli, ki so se pokazale v času koronavirusa in jih tudi na ustrezen način pokrpati ter nadoknaditi,” je še dejala.
Ministrica Kustec se je ravno tako dotaknila pilotnega projekta elektronskega preverjanja znanja, ki je bil učencem na voljo letos. “To je izjemna informacija v luči, da smo s tem orodjem testiranja znanja naredili premik in korak naprej, na katerem želim, da delamo,” je povedala.
Kot je še poudarila, so bili odzivi učencev in učenk spodbudni. “Sporočali so, da jim je bil ta pristop blizu in so ga na neki način pozdravili,” je izpostavila Kustec. Kot je še dodala, elektronsko preverjanje znanja lahko služi kot premislek tudi za prihodnje ter to, da se lahko znanje preverja na tak način, če je utemeljeno.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje