Menu Item
Čeprav naj bi članice EU v letnih poročilih o vladavini prava Evropski komisiji sporočale zgolj dejstva in podatke, ji bo očitno Slovenija ponovno poslala skupek vrednostnih sodb in stališč, ki so po meri največje vladne stranke SDS. Tako lahko v osnutku dokumenta, ki mu je vlada danes že prižgala zeleno luč, preberemo, da je bilo v zadnjem četrt stoletja v sodniško službo imenovanih več sto sodnikov, ki so osumljeni kršitev človekovih pravic, da je bilo prav to po letu 2008 kriterij za napredovanje sodnikov in tožilcev, ponovno pa so tudi spomnili, da je bil Janez Janša leta 2014 poslan v zapor tri tedne pred volitvami.
Zunanje ministrstvo je spisalo osnutek tretjega letnega poročila o vladavini prava v Sloveniji, ki so ga po besedah naših virov “oplemenitili” v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše. Dokument je danes že obravnavala vlada, v kratkem pa naj bi ga poslali Evropski komisiji.
Odločitev, da članice EU letno pripravijo poročilo o vladavini prava, je na začetku mandata sprejela Evropska komisija pod taktirko Ursule von der Leyen. Glede na metodologijo, ki jo je Komisija določila, naj bi bila v poročilu zgolj dejstva in statistični podatki, ki jih na pravosodnem področju pri nas pripravijo sodni in državnotožilski svet, komisija za preprečevanje korupcije in ministrstvo za pravosodje. A so v osnutku tokratnega poročila, ki smo ga pridobili v uredništvu N1 in ga po naših informacijah na današnji seji vlade vsebinsko niso spremenili, ponovno v ospredju vrednostne sodbe aktualnih oblastnikov.
Tako lahko preberemo, da sodni svet vztrajno krši leta 1994 sprejeto določilo zakona o sodniški službi, “ki predvideva, da sodniki, ki so med službovanjem v času totalitarnega režima (pred 16. majem 1990) kršili človekove pravice, ne morejo biti imenovani v stalno sodniško funkcijo”. Tako po navedbi avtorjev poročila sodni svet v izvolitev predlaga osebe, za katere več sodb, aktov in pričevanj dokazuje, da so kršile človekove pravice.
“Od leta 1994 je bilo več sto sodnikov, ki so osumljeni kršitev človekovih pravic, imenovanih v stalno sodniško službo, ker sodni svet ta dejstva v svojih postopkih preprosto ignorira,” so izračunali pisci poročila.
Avtorji dokumenta so še ugotovili, da pred vstopom Slovenije v EU najbolj znani kršitelji človekovih pravic iz sodniških vrst niso bili nominirani za visoke položaje v pravosodju, po letu 2008 pa da je kršenje človekovih pravic očitno postalo kriterij za napredovanje sodnikov in tožilcev. Naslednje navedbe v osnutku poročila letijo na nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo in na nekdanjega generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja. “Tako je bil sodnik, ki je razsodil o zadnji smrtni kazni v nekdanji komunistični Jugoslaviji, imenovan za predsednika vrhovnega sodišča Republike Slovenije, tožilec, ki je preganjal duhovnika zaradi maše v spomin umorjenim civilnim žrtvam, pa je bil imenovan za generalnega državnega tožilca,” lahko preberemo v osnutku poročila, ki smo ga pridobili v uredništvu N1.
Vladajoči so želeli Evropski komisiji tudi sporočiti dvome o izobrazbi Masleše, ki so se v zadnjih tednih pojavili v slovenski javnosti. Po tem, ko je vrhovni sodnik včeraj za portal 24ur.com pokazal diplomo in pojasnil nejasnosti glede svoje izobrazbe, se postavlja vprašanje, ali bo vlada pri tem delu zapisa vztrajala.
V osnutku lahko preberemo tudi kritike konkretnih primerov na Okrožnem sodišču v Ljubljani, ki ga vodi Marjan Pogačnik. Te kritike so v zadnjem času izpostavili mediji blizu vladajoče SDS. “Predsednik največjega sodišča v Sloveniji (okrožno ljubljansko sodišče) je zaobšel pravila sodišča in primer (proti županu slovenske prestolnice) odvzel eni izmed sodnic ter jo premestil na nižje sodišče. Predsednik je arbitrarno in nezakonito dodelil primer sodnici, ki je bila naklonjena njegovemu sinu v postopkih glede kaznivega dejanja oboroženega ropa,” pišejo avtorji.
Aktualni oblastniki očitno tudi niso zadovoljni s preliminarnimi ugotovitvami raziskave vrhovnega sodišča konec leta 2021, po katerih se je zaupanje v slovensko sodstvo v splošni javnosti v zadnjih letih občutno dvignilo. Te ugotovitve so postavili pod vprašaj s primerjavo s povprečjem držav EU in OECD. “Splošno zaupanje javnosti v neodvisnost sodišč in sodnikov ostaja krepko pod povprečjem EU in OECD. V letu 2021 je to pozitivno ocenilo (zelo dobro ali precej dobro) le 47 odstotkov populacije,” so zapisali v dokumentu. Dodali so še, da je Slovenija osma najslabša med državami EU.
Kot razlog za nizko zaupanje javnosti v sodstvo so avtorji dokumenta navedli več “velikih škandalov”, ki da so od leta 2008 pretresli slovensko pravosodje. Izpostavili so neraziskano pranje več kot milijarde evrov iranskega denarja, obsodbo “voditelja opozicije, čigar stranka naj bi po projekcijah slavila na volitvah” in “nezakonito preiskavo sedeža glavne opozicijske stranke” leta 2015.
Nekatere od tokrat omenjenih “velikih škandalov” je pred dvema letoma zunanji minister Anže Logar navedel v pismu, ki ga je ob takratnem poročilu o vladavini prava v Sloveniji poslal evropskemu komisarju za pravosodje Didierju Reyndersu in je bilo v Sloveniji deležno ostrih kritik. Pismo je Logar po naših informacijah spisal tudi zato, ker se je tedanja pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič uprla, da bi bili tovrstni komentarji zapisani v samem poročilu. Tudi Logarjevemu pismu je Kozlovič nasprotovala.
Glede tokratnega osnutka poročila pa nam je bivša pravosodna ministrica danes dejala, da metodologija, ki jo je določila Evropska komisija, ne predvideva vnašanja kakršnih koli komentarjev. “Morebitno navajanje komentarjev ni primerno in je Evropska komisija že pri drugem poročilu zagotovila, da jih ne bo upoštevala,” je poudarila Kozlovič.
Osnutek poročila je kritičen tudi do medijev, češ da so ti v dobršni meri pripomogli k stopnjevanju obstoječih napetosti v družbi. Meja med odgovornostjo medijev glede informiranja javnosti in nadzorovanja oblasti ter političnim aktivizmom je bila pogosto zabrisana oziroma prekoračena, so ocenili avtorji. Iz njihovih navedb je mogoče tudi razbrati, da so mediji premalo izpostavljali nujnost ukrepov proti covidu-19, ki jih je sprejemala vlada. Tako naj bi se poročanje največjih televizij, vključno z javno radiotelevizijo, v prid zdravstvenim ukrepom odločneje pokazalo šele proti koncu lanskega leta.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje