Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik trdi, da se je plačni sistem zrušil novembra lani in ne z včerajšnjim dogovorom med vlado in Fidesom. Na drugi strani sindikati, vključno s Fidesom, ta dogovor opisujejo povsem drugače. Gregor Virant, ki velja za očeta sedanjega sistema, priznava, da je vlada podedovala kaotično stanje, a v njenem ravnanju vseeno vidi dve napaki. "Bojim se, da to ne obeta ničesar dobrega niti za javni sektor niti za davčne zavezance," pravi.
Dogovor o začasnem preklicu zdravniške stavke, ki sta ga včeraj podpisala minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in Gregor Zemljič iz zdravniškega sindikata Fides, je sprožil ostre kritike drugih sindikalistov. Vladi očitajo, da je v nasprotju s svojimi zagotovili pristala na izstop zdravnikov iz enotnega sistema plač v javnem sektorju, s tem pa je ta sistem dejansko porušila. Hkrati je brez posvetovanja s sindikati napovedala nov plačni sistem, sestavljen iz plačnih stebrov, še trdijo sindikalisti.
Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je te očitke danes odločno zavrnila. “Plačni sistem, kot je bil postavljen leta 2008, je dokončno razpadel novembra lani,” je dejala. Takratna vlada je novembra 2021 namreč nekaterim delavcem v zdravstvu, med katerimi ni bilo zdravnikov, precej dvignila plače.
Kot je bilo danes razumeti ministrico, se je vlada v dogovoru s Fidesom zavezala k spremembam, ki jih je tako ali tako nameravala izvesti. Po besedah sindikalistov je “ločen plačni steber”, ki ga je vlada obljubila Fidesu dejansko napoved izstopa zdravstvenih delavcev oziroma samo zdravnikov iz enotnega plačnega sistema. Ministrica pa je danes zatrdila, da plačne stebre v sistemu že poznamo, saj imajo poklicne skupine svoje kolektivne pogodbe. Temu se do zdaj ni reklo stebri, je pojasnila, se bo pa po novem, saj želi vlada plačni sistem reformirati tako, da bodo bolj upoštevane “specifike” različnih dejavnosti v javnem sektorju.
Sindikalisti so po njenem ali prehitro komentirali dogovor s Fidesom ali pa želijo, da bi plačni sistem ostal nespremenjen. “Mogoče si želijo, da zadeva ostane tako kalna, da mogoče iztržijo več kot nekdo drug,” je dejala Ajanović Hovnik.
Kuštrin: Prvi premik k razgradnji sistema
Vendar to ne pojasni, zakaj vodstvo Fidesa, ki si že dolgo želi izstopa zdravnikov iz plačnega sistema, o včerajšnjem dogovoru govori tako pozitivno. Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin, ki se je nepojasnjeno umaknil iz pogajanj, je dogovor opisal kot prvi premik k razgradnji enotnega plačnega sistema. “Do zdaj se ni zgodilo, da bi katerakoli vlada v to privolila. Moramo pa se sprijazniti, da se je treba včasih tudi ustaviti, okrepiti in nato kreniti s polno paro naprej,” so njegovo stališče povzeli na Fidesovi spletni strani v objavi z naslovom Miselni preboj dosežen, sledijo konkretne rešitve.
Virant: Sporazum s Fidesom je meglen
“Plačna razmerja so porušena zaradi katastrofalnega izvajanja zakona o sistemu plač v javnem sektorju v zadnjih letih,” pravi Gregor Virant, ki je med letu 2004 in 2008 kot takratni minister za javno upravo uskladil sedanji plačni sistem s sindikati. “Plačni sistem zahteva odlično koordinacijo s strani ministra, odgovornega za plače, in njegovo stalno koordinacijo z ministrom za finance in predsednikom vlade. Tega že dolgo ni več. Za zadnjih nekaj vlad je bil plačni sistem prezahtevno orodje, s katerim niso znale ravnati,” pojasnjuje Virant. “Sedanja vlada je v resnici prevzela precej kaotično stanje in ji nič ne zavidam,” priznava, a opozarja, da vlada dela napaki, ker se pogaja ločeno in sklepa “meglene sporazume”, s čimer misli prav na sporazum s Fidesom. “Bojim se, da to ne obeta ničesar dobrega niti za javni sektor niti za davčne zavezance,” pravi.
Kaj hoče Fides in kaj je dobil?
Na vprašanje, ali je Fides od vlade dobil obljubo izstopa iz sistema, je težko odgovoriti. Prvič zato, ker v Fidesu nikoli niso jasno povedali, kaj so želeli, ko so zahtevali izstop. In drugič zato, ker ni jasno, kaj bo prinesel ločeni plačni steber za zdravstvo oziroma zdravnike.
Iz informacij, ki so na voljo, pa je mogoče sklepati, da je Fides vedno želel dvig in zagotovljeno naraščanje zdravniških plač, predvsem najvišjih. Pot do tja vidi v novem načinu določanja osnovne plače in v velikem številu novih in visokih dodatkov, kažejo uradne in neuradne informacije.
Te namere bi zdravniški sindikat lažje uresničil, če enotni sistem v javnem sektorju zanj ne bi veljal. Skupna pravila namreč ne zagotavljajo samo transparentnosti, ampak tudi omejujejo sindikalne zahteve. Dokler zakon določa, da morajo biti plače različnih delovnih mest v razmerjih, lahko vlada zahteve posameznih sindikatov vsaj do določene mere omejuje z argumentom, da je treba razmerja ohranjati.
Novembrski dogovor prejšnje vlade in sindikatov v zdravstvu je zagotovo porušil razmerja. Če bi želeli slediti pravilom enotnega plačnega sistema, bi morali zdaj dvigniti plače po celotnem javnem sektorju. To je bilo tudi pričakovano.
Današnje izjave ministrice Ajanović Hovnik pa napovedujejo, da bodo enotna pravila vsaj zrahljana in da ne bo več primerjave med različnimi poklicnimi skupinami, vsaj ne tako stroge, kot velja zdaj.
“Sprenevedavo in nekredibilno”
Sindikati so danes povsem jasno sporočili, da ne verjamejo vladnim interpretacijam dogovora s Fidesom. “Dogovor dejansko pomeni razpad enotnega plačnega sistema,” je na primer dejal predsednik sindikata Pergam Jakob Počivavšek. “Sistem, ki je zdaj napovedan, bo bistveno dražji in manj pregleden od sedanjega. Vlada je naredila veliko napako, ki jo bo zelo težko sanirati,” opozarja.
Ministrica Ajanović Hovnik je nekaterim sindikatom dogovor s Fidesom predstavila že včeraj popoldne, saj se vlada ločeno pogaja tudi o odprti stavki zdravstvenih delavcev, ki niso zdravniki. Prepričevala naj bi jih, da dogovor ne pomeni izstopa zdravnikov iz plačnega sistema, vendar ni prepričala nikogar, pravijo sindikalisti.
“Želela je miriti, češ da ta dogovor še nič ne pomeni, da se bodo s Fidesom še pogajali in da je vlada iskrena in transparentna,” pravi Počivavšek, “v luči tega, kar so podpisali, je to sprenevedavo in nekredibilno”.
Podobno trdi Branimir Štrukelj, predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja in generalni tajnik sindikata vzgoje in izobraževanja. Z ministrico se sicer strinja, da sedanjega sistema ni več mogoče imenovati enoten plačni sistem, ampak je bolj ustrezno poimenovanje skupen sistem. “Tega sistema je z dogovorom med vlado in Fidesom nedvomno konec,” trdi Štrukelj, “zdravniki so dobili, kar so želeli.” Po njegovem mnenju želi vlada s trditvami, da ne gre za izstop zdravnikov iz plačnega sistema, zmanjšati dramatičnost svoje odločitve.
Bodo dobili svoj zakon?
“To je napoved izstopa zdravnikov iz plačnega sistema,” pa poudarja Irena Ilešič Čujovič, predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva.
Pri tem je sicer priznala, da sta teoretično možni dve različni interpretaciji dogovora med vlado in Fidesom. Vprašanje namreč ostaja, kaj pomeni ločeni plačni steber za zdravstvo oziroma za zdravnike. Enega ali drugega bo morala vlada oblikovati do aprila.
Ena od možnih interpretacij je ta, ki jo je danes zagovarjala ministrica. Torej, da “sistem ločenih stebrov” že obstaja, ker imajo različne poklicne skupine svoje kolektivne pogodbe. “Če je to tisto, kar je v sporazumu s Fidesom mišljeno z napovedjo oblikovanja ločenega stebra, je ta napoved nesmiselna,” pravi Irena Ilešič Čujovič.
Druga možnost pa je, da bodo zdravstveni delavci dobili svoj zakon o plačah in zanje ne bo več veljal zakon o sistemu plač. “To pa je izstop iz sistema,” pravi sindikalistka.
Že dogovor bi lahko nakazoval, da gre za drugo možnost. Vlada je namreč Fidesu obljubila, da bo ločen plačni steber do 30. junija prihodnje leto “vložila v zakonodajni postopek”. Na vladi torej vedo, da bodo za uresničitev dogovora potrebne določene zakonske spremembe.
Ministrica je danes zagotovila, da se 30. junij kot rok za vložitev zakonske spremembe, nanaša na predlog sprememb celotnega plačnega sistema. Del teh sprememb bo tudi plačni steber za zdravstvo, je pojasnila.
V dogovoru s Fidesom je tudi zaveza, da bo vlada ločeni plačni steber vzpostavila ne glede na morebitna “pogojevanja in omejevanja” drugih sindikatov. Ministrica je danes pojasnila, da je to varovalko na podlagi preteklih slabih izkušenj z “nagajanjem” drugih sindikatov zahteval Fides. V vladi pa so prepričani, da varovalka ne bo sprožena, saj ji bo uspelo z vsemi sindikati v zdravstvu uskladiti steber za vse zdravstvene delavce v javnem sektorju. V vladi pričakujejo tudi, da se jim bo uspelo o plačnih stebrih dogovoriti z drugimi poklicnimi skupinami.
Sindikati vladi pa vladi očitajo predvsem, da je z napovedjo stebra oziroma stebrov v dogovoru s Fidesom že napovedala, kakšna bo reforma plačnega sistema, ne da bi prej o tem vprašala druge.
Prejšnji teden so skoraj vsi reprezentativni sindikati v javnem sektorju z vlado podpisali dogovor o blaženju učinkov inflacije, ob tem pa so se tudi dogovorili, kako bodo do julija prihodnje oblikovali spremembe sistema plač v javnem sektorju. To bi morali storiti v soglasju, so podpisali. “Noben steber ni omenjen,” pravi Irena Ilešič Čujovič.
“Po mojem razumevanju je naloga ministrstva, da podaja predloge,” je danes dejala ministrica in poudarila, da s sindikalne strani predlog še ni prišel, čeprav so se strinjali, da bodo sodelovali pri reformi sistema.
Sindikati pa poudarjajo, da se pogajanja o reformi še niso začela, vlada pa jih je z napovedjo ločenih stebrov vnaprej omejila. “Ključna determinanta reforme sistema je zdaj določena, ostajajo samo še podrobnosti,” pravi Štrukelj.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje