
Vrhovno državno tožilstvo odločno zavrača interpretacije, da se je tožilstvo z vložitvijo obtožnega predloga zoper štiri sedanje in nekdanje člane Knovsa iz vrst NSi vključilo v predvolilno kampanjo. Ob tem izpostavlja, da so osumljeni poslanci NSi pisali na tožilstvo in zahtevali ustavitev (pred)kazenskega postopka v zadevi Knovs.
Na vrhovnem državnem tožilstvu (VDT) so se odzvali na "politično vmešavanje v opravljanje državnotožilske funkcije" v zadevi Knovs. Poudarili so, da je državno tožilstvo strokovni organ, ki deluje na podlagi zakonov, ustave in strokovnih meril, sprejetih na Državnotožilskem svetu.
Odločno so zavrnili interpretacije, da se je tožilstvo z vložitvijo obtožnega predloga zoper štiri sedanje in nekdanje člane Knovsa iz vrst NSi vključilo v predvolilno kampanjo.
Četverica poslancev NSi pozvala tožilstvo k pojasnilom in zahtevala končanje predkazenskega postopka
Ob tem so izpostavili, da je tožilstvo v fazi predkazenskega postopka 12. januarja letos prejelo dopis štirih poslancev NSi s statusom osumljenca, v katerem so tožilstvo pozvali "k pojasnilom in hkrati zahtevali končanje predkazenskega postopka".
Dopis so naslovili na Specializirano državno tožilstvo, ki zadevo obravnava, v vednost je bil posredovan tudi generalni državni tožilki Katarini Bergant in predsednici Sodnega sveta Urški Kežmah.
"Slednje je izjemno nenavadno, saj se pristojnosti Sodnega sveta, ki so določene v ustavi in zakonu, ne nanašajo na predkazenske postopke oziroma odprte postopke, ki se vodijo pred tožilstvom," so navedli na VDT.

To pa ni edini dopis, ki je iz vrst NSi prišel na tožilstvo. Mesec dni kasneje, torej včeraj in danes, je po navedbah VDT eden od osumljenih poslancev iz vrst Nove Slovenije na državno tožilko, ki obravnava konkretno zadevo, ponovno naslovil pisno zahtevo za ustavitev kazenskega postopka.
"Iz ustaljene prakse Ustavnega sodišča RS izhaja, da morajo državni tožilci pri svojem delu uživati tako imenovano funkcionalno samostojnost, v razmerju do zakonodajne in sodne veje oblasti pa so neodvisni. Zagotovljeno jim mora biti, da v konkretnih kazenskih postopkih sprejemajo odločitve le na podlagi ustave in zakonov," so poudarili na VDT. Ob tem so navedli številke konkretnih odločb ustavnega sodišča, iz katerih izhaja funkcionalna samostojnost državnih tožilcev.

"Vsako politično vmešavanje v opravljanje državnotožilske funkcije v konkretnih primerih je v neskladju z ustavno zagotovljeno neodvisnostjo državnih tožilcev in z načelom delitve oblasti. Politični vplivi in pritiski bi po ustaljenem pravnem mnenju ustavnega sodišča ohromili spoštovanje pravne države in varovanje človekovih pravic, prizadenejo pa lahko tudi neodvisno, nepristransko in pošteno sojenje," so navedli na VDT.
VDT: "S tem se vršita nedovoljen vpliv in pritisk glede vodenja konkretnega (pred)kazenskega postopka"
Ob tem so izrecno opozorili še na stališče ustavnega sodišča, po katerem sta neodvisnost in samostojnost državnih tožilcev še posebej pomembni v primerih sumov kaznivih dejanj, v katere bi lahko bili vpleteni nosilci državne oblasti ali druge družbene moči, še zlasti, ko gre za korupcijska kazniva dejanja in druge oblike zlorabe oblasti ali položaja.
"V teh primerih je namreč verjetnost nedovoljenih vplivov in pritiskov na državnega tožilca, da pregona ne začne ali da ga opusti, še posebej visoka," so izpostavili. Zato morajo biti po navedbah VDT v pravnem redu zagotovljene ustrezne varovalke, ki državnim tožilcem omogočajo, da tudi takšna kazniva dejanja preganjajo brez bojazni, da bodo zaradi tega deležni povračilnih ukrepov.

S pošiljanjem dopisov državnemu tožilstvu, drugim državnim organom in mednarodnim subjektom ter vsakodnevnimi medijskimi izjavami, v katerih nosilci oblasti državnemu tožilstvu očitajo politično motivirano delovanje, se – tako VDT –nedopustno posega v ustavno zagotovljeno samostojnost in neodvisnost pristojnega državnega tožilca, ter se vršita nedovoljen vpliv in pritisk glede vodenja konkretnega (pred)kazenskega postopka v konkretni kazenski zadevi.
"Ni 'pravega' časa za predlog uvedbe kazenskega postopka; je samo čas, ki ga za sprejem odločitve državnemu tožilcu nalagajo zakon in merila, ki jih je sprejel Državnotožilski svet," poudarjajo na VDT in zagotavljajo, da bo tudi v zadevi Knovs o predlogu uvedbe kazenskega postopka odločalo nepristransko in samostojno sodišče.
Kaj so v dopisu zapisali poslanci NSi?
Predsednika NSi Jerneja Vrtovca, ki je eden od četverice osumljenih poslancev NSi v zadevi Knovs, smo vprašali, kako pojasnjuje dopise tožilstvu, naj ustavi (pred)kazenski postopek in ali ni šlo pri tem za nedopustno vmešavanje v delo tožilstva.
Iz Nove Slovenije so nam na to vprašanje odgovorili tako, da so nam z dovoljenjem za objavo poslali dopis četverice osumljenih poslancev NSi specializiranemu državnemu tožilstvu z datumom 9. januar 2026.
V njem so "v luči volilnega leta 2026" zaprosili za pojasnilo, v kateri fazi je postopek v zadevi Knovs, in zahtevali končanje tega (pred)kazenskega postopka. Navedli so, da z vidika varstva človekovih pravic ter svoboščin ter varovanja institutov pravne države in demokratične ureditve ta postopek nima nobenega smisla.
"Menimo, da ta proces meče izjemno slabo luč na status večstrankarskega sistema in ogroža temelje demokratičnih procesov v Republiki Sloveniji. Uporaba tega procesa za namen političnega obračunavanja tik pred ali kar med volitvami v letu 2026 bo lahko drastično negativno vplivala na položaj pravosodja, saj bodo institucije pravosodja razumljene v javnosti zgolj še kot orodje v rokah politično-kapitalskih elit," so v dopisu ocenili Jernej Vrtovec, Jožef Horvat, Matej Tonin in Janez Žakelj.
V celoti pa si lahko dokument preberete v spodnji fotogaleriji.
Poročilo je pokazalo, da je vodenje zadeve Knovs potekalo ažurno in v okviru predpisanih rokov
Na VDT so nam še povedali, da so od specializiranega državnega tožilstva zahtevali operativno poročilo o časovnici poteka zadeve Knovs, iz katere izhaja, da je vodenje zadeve potekalo ažurno in v okviru predpisanih rokov.
Spomnimo, specializirano državno tožilstvo (SDT) je v zadevi Knovs 2. februarja vložilo obtožni predlog zoper sedanje in bivše člane parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) iz vrst Nove Slovenije. Obtoženi so kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.
V NSi očitke o zlorabi Knovsa odločno zavračajo, četverico njihovih poslancev pa so v preteklih dneh v bran vzeli v Evropski ljudski stranki (EPP). Vodja skupine EPP Manfred Weber je v torek dejal, da do obtožnega predloga zoper štiri poslance NSi prihaja le nekaj tednov pred volitvami, iz EPP pa so nato sporočili, da preganjanje opozicijskih poslancev s strani tožilstva odpira resna vprašanja glede spoštovanja demokratičnih standardov in vladavine prava v Sloveniji.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje