Po izkušnjah iz lanskega šolskega leta je obveljal konsenz, da morajo šole ne glede na epidemiološko situacijo do zadnjega ostati odprte. V letošnjem šolskem letu je zaradi nasprotovanja staršev samotestiranju približno 2500 otrok že dva meseca doma. Sogovorniki se strinjajo, da je zanje situacija precej slabša, kot je bila lani ob zaprtju šol, saj so prepuščeni sami sebi in pomoči staršev. Direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana opozarja, da bi morali te primere pod drobnogled vzeti centri za socialno delo.
Potem ko so šole na podlagi vladnega odloka 17. novembra lani uvedle obvezno samotestiranje za vse učence in dijake – z izjemo prebolelih in cepljenih, se je delež učencev, ki se zaradi nasprotovanja staršev ne samotestirajo, s 3,6 odstotka zmanjšal na 1,3 odstotka. To pomeni, da se več kot 2500 otrok že skoraj dva meseca šola na daljavo. Glede na epidemiološko situacijo ni pričakovati, da bi se pravila glede obveznega samotestiranja v šolah lahko v kratkem spremenila. Sogovorniki opozarjajo, da bi se morali ti otroci čim prej vrniti v šolo.
Ravnateljica OŠ Majde Vrhovnik Mateja Urbančič Jelovšek pravi, da na njihovi šoli od 500 učencev samotestiranju že od uvedbe nasprotuje sedem učencev oziroma njihovih staršev, zaradi česar se ti šolajo na daljavo.
Kljub temu da se zaveda pomanjkljivosti, ki jih takšen način šolanja prinaša, Urbančič Jelovšek opozarja, da pouk za otroke, ki upoštevajo pravila, in tiste, ki jih ne, ne sme biti enak. “Mislim, da otrokom ki se šolajo na daljavo, ne smemo nuditi enakega načina pouka kot tistim, ki so v šoli, saj se bodo sicer prvi vprašali, zakaj sploh hodijo v šolo. Ne gre zgolj za samotestiranje, nekateri tudi mask ne bi nosili. Če bi pouk za tiste, ki ostajajo doma, snemali ali ga ves čas prenašali v živo, zagotovo ne bi ostali le pri številu 7, bilo bi jih več,” je prepričana ravnateljica.
Izobraževanje zanje zato poteka tako, da jim učitelji dajejo gradivo v spletne učilnice, enkrat tedensko pa se z njimi povežejo v živo, še pravi sogovornica.
Ob tem doda, da dva učenca od omenjenih sedmih občasno vendarle prideta v šolo, ko imajo v oddelku ocenjevanje – takrat se samotestirata ali prineseta rezultat hitrega testa od drugje. “Šola je postala kot samopostrežba,” je kritična ravnateljica. “Kar ti ustreza, vzameš, kar ne, opustiš.” Pravila namreč to dopuščajo.
Sedmerici so sicer ponudili tudi možnost testiranja v bližnji zdravstveni ustanovi, mlajši pa bi se lahko samotestirali v šoli ob prisotnosti staršev, a slednji tudi na to niso pristali.
Samo na območju MOL tri tožbe zaradi PCT v šolah
PROFIMEDIA
Na območju Mestne občine Ljubljana so starši treh otrok vložili tožbe zoper šole zaradi nasprotovanja obveznemu samotestiranju oziroma pogoju PCT. Kot je pojasnila pravnica Ines Rostohar iz Odvetniške pisarne Pirc Musar & Lemut Strle, starši problematizirajo šolanje na daljavo, ki so ga šole odredile za njihove otroke, saj menijo, da je to manj kakovostno.
Sodišče je sicer v dveh primerih že zavrnilo zahtevo staršev po sodni odredbi, je še povedala pravnica. “Stališče sodišča je, da tem otrokom ne nastaja škoda – nihče jih ne sili v cepljenje ali samotestiranje, šola na daljavo pa je kakovostna. Šole se glede na vse predložene dokaze močno angažirajo glede tega.”
Nataša Pirc Musar opozarja, da šole morajo slediti veljavnemu odloku, saj se sicer lahko znajdejo v inšpekcijskih postopkih. Starši so se odločili za neposredne tožbe, čeprav bi bila po njeni oceni bolj ustrezna pot izpodbijanje vladnega odloka.
V odvetniški pisarni še pojasnjujejo, da so omenjene tožbe na upravnem sodišču, kjer so čakalne vrste za obravnavo od pol leta do dveh let. Zato ne pričakujejo, da bi bila odločitev znana še pred koncem tega šolskega leta.
Dekan ljubljanske pedagoške fakultete izr. prof. dr. Janez Vogrinc je prepričan, da se morajo ti otroci čim prej vrniti v šolo, saj se razlike med njimi in njihovimi vrstniki iz dneva v dan poglabljajo. “Ta situacija je za otroke, ki ostajajo doma, slabša, kot je bila tista v lanskem šolskem letu – tudi zato, ker je bil takrat vendarle organiziran pouk na daljavo za vse. Zdaj so prepuščeni sami sebi in odvisni od pomoči staršev. Nekateri starši so primerno izobraženi, imajo čas in možnost delati z otroki. Nekateri učenci pa delajo povsem samostojno in imajo enkrat tedensko stik z učitelji. To je absolutno premalo,” opozarja sogovornik.
Ob tem velja opozoriti, da staršem teh otrok nadomestilo za varstvo ne pripada.
“Če izhajamo iz tega, kar smo ugotavljali ob zaprtju šol v lanskem šolskem letu, vemo, da so otroci, ki se šolajo na daljavo, na slabšem, kar se tiče usvajanja znanja, še večje so razlike na socialnem področju,” pravi Vogrinc.
“Angažirati bi se morali centri za socialno delo”
Slika je simbolična. (Borut Živulovič/Bobo)
Direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana dr. Mateja Hudoklin ocenjuje, da izolacija in ločenost od vrstniške skupine zagotovo nista v največjo korist otroka – sploh če je razlog na strani staršev. “Postavlja se mi vprašanje, ali ne gre v teh primerih za zanemarjanje otroka, ki je zaradi upiranja staršev pravilom pomembno prikrajšan ne le na področju izobraževanja, ampak tudi socialne vključenosti,” opozarja sogovornica.
Vzporednico potegne z otroki staršev, ki se ne morejo sporazumeti o ločitvi. “Ko ločitev poteka preko sodišča, je vsa družina postavljena pod drobnogled. V ospredju so potrebe otrok in potrebe staršev. Ravnanja staršev se ocenjuje precej bolj ’brez milosti’ kot je to v primeru, ko se zavestno odločijo, da otrokom ne bodo dovolili samotestiranja (ali cepljenja) in s tem obiskovanja šole.”
Hudoklin opozarja, da so ti otroci nezaščiteni, zato predlaga, da bi vsakega od teh primerov pod drobnogled vzel center za socialno delo. Tam bi staršem “bodisi pomagali ali pa prevzeli del njihovih nalog”, dodaja psihologinja.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje