Otroci na taboru inovativnih tehnologij: "Rad bi izumil teleportacijo" (VIDEO)

Na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani je ta teden potekal že 24. poletni tabor inovativnih tehnologij. V prostorih fakultete je kipelo od otroške razigranosti, kreativnosti in radovednosti. V učilnice tabora smo pokukali s kamero N1 in udeležence vprašali, kaj bi najraje izumili, če ne bi bilo nobenih omejitev.

Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je letos že 24. leto zapored organizirala Poletni tabor inovativnih tehnologij, na katerem želijo mladim pokazati, da je svet elektrotehnike in sodobnih tehnologij zabaven. Tabora, ki se je zaključil danes, se je letos udeležilo 105 otrok in mladih med 4. razredom osnovne in 3. letnikom srednje šole, ki so v svet sodobnih tehnologij vstopili pod budnim očesom izkušenih mentorjev. Delavnice temeljijo na skupnem aktivnem učenju in praktičnih primerih, mladim nadobudnim znanstvenikom pa je na voljo najsodobnejša tehnološka oprema.

Če so imeli otroci v prvih letih tabora na voljo tri delavnice, so lahko letos izbirali med 11 različnimi. Hrupometer, Scratchmojstri, Lego viharniki, Vitez brez volana, RoboSumo … je zgolj nekaj imen delavnic. Sprehodili smo se skozi vhodna vrata Fakultete za elektrotehniko in pokukali za vrata tamkajšnjih učilnic, v katerih so delavnice potekale.

Pričakali so nas razmišljujoči obrazi, ki so zrli v komponente razstavljenega avtomobila na daljinsko upravljanje, zvok robota, ki je sledil ukazom učencev, živahni otroški pogledi, ki so spletali nova prijateljstva, mentorji, ki so se sklanjali nad mize učencev, pa tudi nekaj izdihov razočaranja ob neuspehu, ki pa so se hitro spet obrnili v nasmeh.

“Inženirski poklici bodo vedno iskani”

“Inženirje vedno potrebujemo, brez inženirjev vse ostalo obstane,” pravi eden od mentorjev Jernej Olenšek, ko ga vprašamo, zakaj je pomembno, da se mladi udeležujejo tovrstnih delavnic. “Inženirski poklici bodo vedno iskani. Znanje programiranja je vedno bolj pomembno,” pritrdi Miha Ožbolt, mladi raziskovalec na Fakulteti za elektrotehniko, podobne delavnice pa so odlična priložnost za otroke, da se čim prej seznanijo z znanji in orodji, ki jim bodo v današnjem svetu prišli še kako prav, doda.

Marija Ivanovska, asistentka na fakulteti in ena od mentoric na taboru, pripoveduje, da se danes otroci v primerjavi s prejšnjimi generacijami veliko prej srečajo z napredno tehnologijo. Kljub temu pa je po njenem mnenju pomembno, da se otroci udeležijo tudi tovrstnih delavnic, kjer jih strokovno podkovani mentorji usmerjajo in prilagajajo aktivnosti njihovemu znanju.

Za otroke težave ne obstajajo, z veseljem se lotijo problema

Tudi po enem tednu udeležencem ne manjka energije, o utrujenosti ni ne duha ne sluha. To opažajo tudi mentorji. Miha Ožbolta navdušuje njihova kreativnost in iznajdljivost pri reševanju problemov, pa tudi entuziazem, s katerim otroci pristopajo k izzivom. “Malo sem utrujen, ker nisem navajen biti toliko časa pred računalnikom,” pravi eden mlajših udeležencev, a hitro pristavi, da bi z veseljem podaljšal tabor, in že na glas premišljuje o novem robotu, ki bi ga sestavil.

Če torej sklepamo po vzdušju tabora, na katerem je mrgolelo otroške radovednosti in vedoželjnosti, se za prihodnost slovenske znanosti zagotovo ni treba bati.

Kje so dekleta: “Pristopiti bi morali še bolj agresivno”

Na taboru je bilo sicer precej manj deklet kot fantov. Marija Ivanovska pravi, da je podobno opaziti tudi v predavalnicah Fakultete za elektrotehniko. Ključno se ji zdi, da se “tehnologijo predstavi vsem, tudi puncam”, in prav podobne delavnice so, kot nadaljuje, priložnost, da tehnologijo približamo tudi dekletom, ”da vidijo, kaj delamo, in če jih to zanima, se potem lažje odločijo za poklice, v katerih še vedno prevladujejo moški”. S kolegi se v ta namen včasih odpravijo tudi v šole, kjer svoj program in tehnološke rešitve predstavijo in na tak način skušajo mlade pritegniti v svet elektrotehnike in sodobnih tehnologij. Vendar pa bi morali k problemu, kot zaključi Ivanovska, “pristopiti še bolj agresivno”.