Otroci pogosteje k zdravniku zaradi pikov insektov in dehidracije

PROFIMEDIA

V Zdravstvenem domu Ljubljana opažajo povečano število obiskov otrok, ki imajo težave, povezane s piki insektov in dehidracijo.

O teh in drugih težavah, povezanih s poletnim obdobjem in vročino, sta spregovorili vodja Pediatrične nujne medicinske pomoči v ZD Ljubljana Tatjana Grmek Martinjaš in družinska zdravnica Neža Starič.

Pediatrinja je povedala, da v poletnih mesecih opažajo povečan obisk otrok zaradi pikov žuželk in dehidracije. Po njenih besedah so najpogostejši piki čebel in os, presenetljivo veliko je tudi pikov komarjev, zaradi katerih starši tudi ponoči iščejo zdravniško pomoč. “Le malokateri pik zahteva zdravniško, kaj šele nujno pomoč,” je opozorila Grmek Martinjaš. Če nas piči čebela, je potrebno želo odstraniti in na mesto pika namestiti hladen obkladek. Morebitni zapleti se po njenih besedah pokažejo šele tretji dan po piku, v tem primeru je potrebno poiskati zdravniško pomoč. Podobno je v primeru pika ose. Nekoliko drugače je v primeru, če je oseba alergična na pik žuželke. V tem primeru je potrebno poiskati takojšnjo pomoč, če oseba pri sebi nima antihistaminskih zdravil, je še dejala zdravnica. Veliko je tudi vbodov klopov in posledično borelioze, je še povedala. “V zadnjih treh tednih smo zdravili štiri otroke intravenozno, ob tem je bilo še kakšnih pet, ki smo jih lahko zdravili ambulantno.”

Druga najpogostejša težava pri otrocih je dehidracija, ki je še vedno najpogosteje posledica črevesnih okužb, ki so značilne za poletne mesece. Ko otroci bruhajo in imajo drisko, lahko hitro dehidrirajo, zato je potrebno pametno nadomeščanje tekočine. Pediatrinja svetuje, naj, predvsem v primeru, ko otrok bruha, ponudimo tekočino, ki naj bo nekoliko soljena in sladkana, po požirkih. Ko preneha bruhati ali če ima samo drisko, pa lahko pije neomejeno. Dehidracija je sicer lahko posledica tudi daljšega bivanja v vročih prostorih in izpostavljanja soncu. Pediatrinja zato poziva, naj starši otrok ne puščajo v vročih avtomobilih in naj se premišljeno izpostavljajo soncu. Tudi zaradi izpostavljenosti vročini namreč lahko pride do bruhanja. “Če otrok joka brez solz, ima suha usta, ni lulal že več ur, se slabo počuti in je mlahav, ga vedno napotimo na rehidracijo na infekcijsko kliniko,” je še dejala.

Družinska zdravnica Neža Starič je povedala, da so zaradi vročine bolj ogroženi starejši in kronični bolniki. “Starejši so ogroženi predvsem zaradi hitrega razvoja dehidracije, saj imajo zaznavanje žeje nekoliko oslabljeno,” je dejala. Pri kroničnih bolnikih, predvsem tistih s srčnimi obolenji, z boleznimi pljuč ter pri sladkornih bolnikih, pa se pogosto poslabša osnovna bolezen. Zdravnica zato svetuje zadostno uživanje vode ali izotoničnih napitkov. Poskrbeti je treba tudi za zadostno hlajenje, predvsem pa je pomembno, da se izogibajo aktivnostim na prostem. “Poskušajmo predvsem starejšim v tem času vsi skupaj pomagati,” je pozvala. Da bi bilo letos zaradi dolgih vročinskih valov tovrstnih poslabšanj pri kroničnih bolnikih več, sicer ne opažajo, je še povedala zdravnica.

Opozorila je, da pregretje lahko privede tudi do vročinske kapi, ki je smrtno nevarna. Človek je v tem primeru akutno prizadet, prisoten je hud glavobol z bruhanjem, pogosto so prisotne motnje zavesti in krči, kar lahko privede tudi do kome in smrti, je povedala. “To se sicer lahko zgodi v izjemnih razmerah, vendar pa moramo biti na te znake pozorni in nemudoma poklicati 112,” je opozorila.

V ZD Ljubljana so sicer nasvete, kako ravnati v visoki vročini, objavili tudi na spletni strani. Preberete jih lahko tukaj.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.