Menu Item
Ljubljanski klinični center zapušča otroški srčni kirurg Roman Gebauer, poroča Delo. Na otroški srčni kirurgiji, ki jo že več let pretresajo težave in slabi odnosi, ostajata dva kirurga. Vendar je eden izmed njiju odsoten, drugi pa ne opravlja zahtevnejših posegov.
Iz ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra po poročanju Dela odhaja otroški srčni kirurg Roman Gebauer, vodilni češki otroški srčni kirurg, ki je prišel reševat neurejene razmere na otroški srčni kirurgiji.
“Dokaj dolgo smo reševali nekatera vprašanja (kardiologija, intenzivna terapija), ampak končni razlog za mojo odločitev je, da ni interesa kardiokirurgov za odrasle, da bi pomagali v kongenitalnem programu, malo je interesa za naše nove ross aktivnosti (gre za posebno vrsto operacij, op. a.), vključno s pomanjkanjem homograftov, ki so neizogibno pomembni za vsak napredni kongenitalni program,” je po poročanju časnika zapisal specialist otroške srčne kirurgije.
Gebauer je po nekaterih izkušnjah v UKC dobil občutek, da ga ne potrebujejo več. Svojo ugotovitev je pristojnim sporočil po elektronski pošti, a se na njegovo sporočilo ni odzval nihče.
Ostajata dva kirurga
V UKC so na vprašanje Dela, ali smo povsem samostojni na področju operacij srca pri otrocih, odgovorili, da na svetu skoraj ni centra, ki bi kirurško zdravil vse prirojene srčne napake. Dodali so, da je UKC Ljubljana popolnoma samostojen pri zdravljenju skoraj 90 odstotkov otrok s prirojeno srčno napako. Podatki kažejo, da se v času sodelovanja z Gebauerjem, število otrok, napotenih na zdravljenje v tujino, močno zmanjšalo. Leta 2014 je bilo v tujini operiranih 51 otrok, lani štirje.
Na otroški srčni kirurgiji ostajata dva kirurga. Gebauer je štafetno palico predal Mihu Weissu. Po informacijah Dela je Weiss edini v Sloveniji, ki zna samostojno opraviti določene operacijske posege. A je tudi on odsoten, zaposleni pa pravijo, da ne vedo, kdaj se bo vrnil.
Weiss je leta 2017 zaradi številnih odhodov zdravnikov že zapustil program, a se je leto pozneje vrnil, saj se je obetalo, da bo zadeve prevzel Igor Gregorič iz ZDA. To se na koncu ni zgodilo, rodilo pa se je sodelovanje z Gebauerjem, Weiss pa je v tem času močno napredoval.
V ljubljanskem kliničnem centru je po pisanju Dela zaposlen še pediatrični kardiokirurg iz Beograda Igor Šehić, ki pa v zadnjem obdobju naj ne bi sodeloval pri bolj zapletenih operacijah otrok.
UKC naj bi poskušal privabiti slovenskega kirurga Janeza Vodiškarja, ki dela v Stuttgartu. UKC je zapustil leta 2014, ob tem pa dal vedeti, da bi se vrnil, a le v urejene razmere.
Do 25 novorojenčkov letno operacijo potrebuje v prvih 28 dneh življenja
V Društvu Viljem Julijan so izrazili globoko razočaranje in zaskrbljenost nad razmerami na UKC Ljubljana ter vodstvo pozvali k iskanju rešitev za nemoten potek programa otroške srčne kirurgije, da bodo vsi slovenski otroci s prirojenimi srčnimi napakami dobili učinkovito in pravočasno zdravstveno oskrbo in obravnavo.
V Sloveniji se vsako leto rodi okrog 140 otrok s prirojeno srčno napako, slaba polovica jih ima težjo srčno napako in potrebuje operacijo v prvem letu življenja. Med 20 in 25 novorojenčkov ima kritično srčno napako, ki zahteva kirurški poseg že v prvih 28 dneh življenja. “Nedopustno je, da ne bi bilo ustrezno poskrbljeno za tako ranljivo skupino otrok, ki imajo življenjsko ogrožajoča in življenjsko kritična zdravstvena stanja,” so zapisali v društvu.
Program že več let pretresajo težave
Program otroške srčne kirurgije so več let pretresale različne težave in slabi medosebni odnosi. Mednarodna komisija Zdravniške zbornice Slovenije pod vodstvom mednarodno priznanega srčnega kirurga Igorja Gregoriča je julija 2014 pri izrednem strokovnem nadzoru nad programom otroške srčne kirurgije za obdobje 2007-2014 ugotovila, da bi bilo v letu 2012 možno preprečiti smrti štirih otrok. Kriminalisti so zaradi suma malomarnega zdravljenja ovadili enega od kirurgov.
Primeri smrti teh otrok so pred disciplinskimi organi na zbornici ostali brez epiloga, saj so trije primeri zastarali, v enem primeru pa po mnenju takratnega tožilca pri zbornici ni šlo za strokovno napako. Oktobra 2015 je v UKC Ljubljana umrl 37 dni star dojenček s prirojeno srčno napako. Analiza primera je pokazala, da bi bilo smrt možno preprečiti, če bi se zdravniki pred diagnostičnim posegom, med katerim je otrok umrl, bolje pripravili.
Poročilo je izpostavilo tudi sistemske težave. Zoper dva kardiologa je bila vložena anonimna ovadba. Konec leta 2017 je vlada sklenila ustanoviti Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB). Ta je 10. avgusta 2018 sporočil, da je zaradi zapletov umrl otrok s srčno napako, ki so ga operirali tuji otroški srčni kirurgi. Gregorič je izrazil prepričanje, da menjave zdravnikov niso prispevale k smrti otroka, kliničnemu centru pa očital, da ni opravil konference o obolevnosti in umrljivosti. V UKC so navedbe zanikali. 13. junija 2019 je vlada sprejela odločitev o začetku likvidacije NIOSB.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje