
Burno razpravo poslancev o vmesnem poročilu o aretaciji ruskih vohunov so zaznamovale tudi polemike, ali javno objavljeno poročilo preiskovalne komisije pod vodstvom poslanca Svobode Aleša Rezarja vsebuje tajne podatke. Na to je predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič opozorila članica komisije iz vrst NSi Vida Čadonič Špelič, vendar pa predlog za preložitev obravnave poročila ni dobil zadostne podpore. Da so poslanci Gibanja Svoboda med današnjo razpravo "z lahkoto operirali s tajnimi podatki", opozarja tudi nekdanji prvi mož policije Boštjan Lindav. Šef preiskovalne komisije pa "osebno jamči", da ni tako. Bobnar in Lindav v vmesnem poročilu vidita "politično obračunavanje in politični linč", Gibanje Svoboda pa v njunem pričanju, da naj bi premier vplival na datum aretacije, poskus zrušitve predsednika vlade.
Poslanci so popoldne zaključili javno obravnavo vmesnega poročila o aretaciji ruskih vohunov. Razprava je bila burna, zaznamovale pa so jo tudi polemike, ali javno objavljeno poročilo preiskovalne komisije pod vodstvom poslanca Gibanja Svoboda Aleša Rezarja vsebuje podatke, ki so označeni s stopnjo tajnosti.
Da naj bi bili v vmesnem poročilu preiskovalne komisije navedeni tudi tajni podatki, je predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič v ponedeljek zvečer opozorila članica komisije iz vrst opozicijske NSi Vida Čadonič Špelič. Urška Klakočar Zupančič je ob začetku seje zato dala na glasovanje predlog, da bi obravnavo poročila preložili, vendar pa ga večina ni podprla. Proti je glasovala večina poslancev Svobode in Levice, v SD pa so se vzdržali.
“Tisti, ki so glasovali, da poročilo obravnavamo naprej, so seveda sprejeli tudi riziko, da bodo sodelovali pri izdaji tajnih podatkov. Lahko da bo marsikomu magnetogram današnje seje prišel zelo prav,” je poudarila Čadonič Špelič. Rezar je namreč pred tem izjavil, da ne vidi razlogov za preložitev obravnave poročila. Ob tem je poudaril, da “osebno jamči” za to, da poročilo ne vsebuje tajnih podatkov, saj da vse, kar je bilo že javno objavljeno, ni več tajno.
Namen vmesnega poročila je “politično obračunavanje in politični linč ad personam, kot ga nismo videli,” po razpravi sporoča odvetnik nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar. Podobno pravi tudi bivši začasni prvi mož policije Boštjan Lindav, ki v vmesnem poročilu Rezarjeve komisije vidi “politično likvidacijo dveh posameznikov, ki sta upala govoriti o sumih zlorabe oblasti, kakršni še nismo bili priča v času samostojne države.” Poslanci Svobode pa so na drugi strani med razpravo večkrat dejali, da je bilo njuno pričanje, da naj bi premier vplival na datum aretacije, poskus zrušitve predsednika vlade.
Lindav: Poslanec je citiral moje navedbe iz zaprtega dela seje
Po koncu razprave se je oglasil Lindav, ki ga je Rezarjeva preiskovalna komisija zaslišala oktobra 2023. Kot pravi, so poslanci Svobode med razpravo o javnem delu poročila “z lahkoto operirali s tajnimi podatki”. Pri tem sta prednjačila predsednik komisije Aleš Rezar in poslanec Teodor Uranič, je v svojem odzivu navedel nekdanji prvi mož policije.
Rezarju je očital, da je pri pojasnjevanju taktike in metodike dela obveščevalnih služb navajal tajne podatke, Uraniču pa, da je “praktično citiral” njegove navedbe iz zaprtega dela zaslišanja pred preiskovalno komisijo. “Verjamem, da bodo pristojni državni organi postopali v skladu s svojimi pristojnostmi,” je poudaril Lindav.
Poslanci Svobode so med razpravo večkrat omenili, da Lindav ni dokazal svojih navedb z zaslišanja pred komisijo. Bivši šef policije je takrat med drugim dejal, da ga je direktor Sove Joško Kadivnik 28. novembra 2022 po telefonu obvestil o preložitvi aretacije vohunov na intervencijo predsednika vlade Roberta Goloba. A je Kadivnik komisiji nato pokazal izpiske klicev iz aplikacije Signal, v kateri omenjeni telefonski klic z Lindavom ni bil zabeležen.

“Dejstvo je, da je Kadivnik pričal več mesecev za menoj, potem ko se je že seznanil z vsebino mojega pričanja. Zaslonski posnetek telefona je predložil na zaprtem delu seje, zato sam nisem niti mogel vedeti, da tak dokaz obstaja,” je poudaril Lindav in dodal, da zbiranje dokazov ni naloga priče, ampak predsednika preiskovalne komisije. Rezar je med razpravo namreč večkrat poudaril, da tudi Lindav nikoli ni dokazal, da se je ta telefonski klic zgodil.
Kaj sporoča Tatjana Bobnar?
Da je bil Kadivnik pred zaslišanjem na preiskovalni komisiji seznanjen z vsebino pričanja Bobnar in Lindava in da je bil zato okužena priča, poleg poslanke Vide Čadonič Špelič opozarja tudi nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar. Ta je prek svojega odvetnika sporočila, da se je direktor Sove z vsebino izjav, ki sta jih z Lindavom podala na zaslišanju pred preiskovalno komisijo, seznanil po seji parlamentarne komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (Knovs) decembra 2023.
Odvetnik Tatjane Bobnar Luka Švab danes opozarja, da je Rezarjeva preiskovalna komisija Kadivnika zaslišala šele spomladi 2024. “Še nezaslišana priča se je torej prej seznanila z vsebino zapisnika zaprtega dela komisije, kot sva imela možnost videti ta zapisnik midva s stranko, kar je popolnoma nedopustno in po moji oceni nezakonito,” je izpostavil Švab.
Kot je poudaril odvetnik nekdanje notranje ministrice, navedbe iz vmesnega poročila Rezarjeve komisije ne vzdržijo resne kritične presoje, ker je predsednik Knovsa iz vrst NSi Janez Žakelj po zaslišanju direktorja Sove na Knovsu javno povedal, “da je dejstvo, da je bila aretacija odložena, da bi se izognili možnemu vplivu aretacije na referendum in na drugi krog lokalnih volitev”.
Ob tem je Švab zavrnil navedbe, da sta Bobnar in Lindav na zaprtem delu seje preiskovalne komisije izdajala tajne podatke. “Kako je ta vsebina prišla v javnost, ni vprašanje zanjo. Je pa o tej temi vsebinsko povedala mnogo manj, kot je sedaj zapisano v vmesnem poročilu, ki je javno dostopno. Zato je absurd še toliko večji,” je poudaril odvetnik nekdanje notranje ministrice.
Rezar: Šef Sove z vsebino pričanja Bobnar in Lindava prvič seznanjen med zaslišanjem na Knovsu
Toda Rezar je danes v izjavi za medije povedal, da direktor Sove z vsebino zaslišanja nekdanje notranje ministrice in bivšega šefa policije ni bil prvič seznanjen po zaslišanju na Knovsu, pač pa med zaslišanjem na Knovsu. Po tem pa je, kot smo na podlagi virov blizu Sove na N1 poročali že pred časom, tedaj še Rezarjev predhodnik na čelu komisije, poslanec Svobode Miha Lamut, Sovo povabil, naj preveri, ali sta Bobnar in Lindav na pričanju za zaprtimi vrati izdala tudi kakšen tajni podatek.
V dokumentacijo je, kot smo že poročali, vpogledalo več predstavnikov Sove, ki so manjši del pričanja prepoznali kot tajen. Po naših informacijah so kot tajen podatek iz Lindavovega pričanja označili le datum 28. november 2022. Kadivnik je, kot je znano, najprej razmišljal o izvedbi aretacije na ta datum, a je bila aretacija nato izpeljana teden dni kasneje, 5. decembra 2022.

Po zaslišanjih Lindava, Tatjane Bobnar in direktorja Sove na Knovsu novembra 2023 pa je Sova predsednika Knovsa Žaklja opozorila, naj spoštuje tajne podatke, saj da je na tiskovni konferenci po zaslišanjih tudi on govoril o datumih aretacije, kar je tajen podatek.
Rezar zaradi pritiskov in napadov razmišlja o kazenski ovadbi
Rezar tudi vztraja, da je Lindav na zaprtem delu zaslišanja pred preiskovalno komisijo razkrival tajne podatke. “Za to ni imel pooblastila originatorja informacij. Tajni podatki so dejansko prišli od njega. Komisija pa je v vmesnem poročilu navajala zgolj in samo podatke, ki niso označeni z varnostno stopnjo tajno. Gre pa za datume, ki so že vsem javno znani,” je dejal predsednik preiskovalne komisije.
Rezar ob tem dodaja, da je bila preiskovalna komisija v zadnjih dneh podvržena napadom in pritiskom: “Vem, da pritiskov nisem bil deležen samo jaz, ampak tudi drugi poslanci in predsednica državnega zbora, s ciljem, da bi se obravnava poročila preložila in da ljudje ne bi izvedeli resnice.” Kdo stoji za omenjenimi pritiski, Rezar ni želel pojasniti, je pa dejal, da razmišlja, ali je zadeva zrela za kazensko ovadbo.
Poslanci bodo obravnavo vmesnega poročila o aretaciji ruskih vohunov nadaljevali na četrtkovi seji, ki bo zaprta za javnost, nato pa bodo glasovali o poročilu in predlaganih sklepih. Kot smo poročali na N1, poslanci SD in Levice ne bodo glasovali o predlaganih sklepih, pomisleke pa naj bi imeli tudi nekateri poslanci Gibanja Svoboda. Kljub razhajanjem med koalicijskimi partnerji naj bi bili sklepi na koncu vendarle potrjeni, a le z glasovi Gibanja Svoboda.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje