Pahor o novih hudih napetostih: "Dodik je simbol razpada BiH"

Nekdanji predsednik republike Borut Pahor, ki zdaj vodi zasebni zavod Prijatelji Zahodnega Balkana, je v Ljubljani na dvodnevni konferenci že drugič zbral številna imena iz regije in širše. Večinoma gre za nekdanje visoke politike iz držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji.
Na prvem današnjem panelu o novih geopolitičnih razmerah in njihovem vplivu na Zahodni Balkan je bilo v razpravi slišati občutno manj optimizma glede širitve EU na to občutljivo območje.

Pahor je v uvodnem nagovoru med drugim opozoril, da se razmere po svetu in tudi v regiji slabšajo. Posebej pa je v krajšem pogovoru za N1 izpostavil napete razmere v Srbiji ter Bosni in Hercegovini, zlasti v Republiki Srbski.

Tam je včeraj prišlo do novega zaostrovanja zaradi poskusa aretacije predsednika Republike Srbske Milorada Dodika, ki je prišel na sestanek v vladne prostore srbske entitete v Vzhodnem Sarajevu. Ker je za Dodikom še vedno razpisan nalog za privedbo sodišča BiH, pa so k stavbi prišli agenti Policijske agencije za preiskavo in zaščito (Sipa), ki ima svoj štab v neposredni bližini.

A agente Sipe so pričakali in zaustavili pripadniki policije Republike Srbske ter njene protiteroristične enote, oborožene z dolgocevnim orožjem. Zelo napeta situacija se je po ostri izmenjavi besed končala z umikom agentov Sipe, Dodik pa je kmalu zatem na novinarski konferenci državno policijo obtožil kršenja zakonodaje.

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt, s katerim Dodik pogosto ostro obračunava, je nato danes sporočil, da je ustavil vsa izplačila iz proračuna BiH za financiranje Dodikove stranke SNSD in stranke Združena Srbska Nenada Stevandića, sicer predsednika parlamenta Republike Srbske.

Schmidt zaradi dogajanja danes ni prišel v Ljubljano

Borut Pahor je za N1 dejal, da je to "gotovo zelo občutljiv trenutek" in da Schmidt prav zaradi tega dogajanja danes še ni prišel v Ljubljano na konferenco Prijateljev Zahodnega Balkana, naj bi pa prišel jutri, ko ga čaka tudi nekaj pogovorov na štiri oči.
"Mislim, da nas morajo stvari skrbeti. Nihče, niti iz matematičnih razlogov niti iz političnih izkušenj ne more vedeti, kako se bodo odvijale stvari na Zahodnem Balkanu. Ampak lahko se zgodi ena majhna sprememba, ki povzroči neki domino efekt, ki ga ne bo več mogoče obvladati," ocenjuje nekdanji slovenski predsednik, ki je torej prepričan, da za poslabšanje varnostne situacije v regiji ni potrebno, da se zgodi nekaj velikega.

Zato bi morali biti po njegovem zelo pazljivi glede tega, kaj se bo zdaj zgodilo v Bosni in Hercegovini. "Kajti Dodik je seveda simbol razpada BiH, on pravzaprav simbolizira tisto težnjo, ki želi vsaj zelo avtonomizirati Republiko Srbsko, morda pa jo tudi osamosvojiti."

Za Srbijo, ki je že mesece v znamenju množičnih protestov, pa Pahor meni, da bi bilo treba situacijo reševati postopoma, tudi s pomočjo študentov, ki bi jim morala EU dati vedeti, da jih sliši in skuša razumeti.

Ob tem je spomnil še na ponoven vzpon nacionalizma, kar nakazuje tudi lanska formalizacija t. i. srbskega sveta. "Prej se je tudi predsednik Aleksandar Vučić izogibal temu, da bi Vulinova (prejšnji podpredsednik srbske vlade, op. a) retorika srbskega sveta postala uradna politika Srbije. Danes je to uradna politika Srbije," opozarja Pahor.

Po njegovih izkušnjah se nacionalne elite, ko jim zmanjka manevrskega prostora za to, da bi se ohranile ali okrepile, poslužijo nacionalizma in izvažajo svoje notranjepolitične probleme v bližnjo okolico. In to, kar se trenutno dogaja v Srbiji in BiH, zlasti pa v Republiki Srbski, je veliko opozorilo, da se to utegne zgoditi. "Če bi se to zgodilo, prihajamo v eno situacijo, ki jo bo precej težje obvladati, zato menim, da moramo reagirati preventivno."

Boris Tadić: "Kaj bomo pa zdaj?"

Eden od govorcev, ki je v današnji razpravi na konferenci v Ljubljani izrazil dvome o tem, da bo Srbija sploh kdaj vstopila v EU, je tudi nekdanji srbski predsednik Boris Tadić, ki vodi opozicijsko Socialdemokratsko stranko (SDS).
Zelo kritičen je do EU, ki da se je izneverila državljanom Srbije. "Podpira režim Aleksandra Vučića, ki je poteptal vse evropske vrednote," je Tadić dejal v današnji izjavi za N1 in opozoril na interese EU pri dobavi litija iz Srbije in orožarskih poslih, konkretno srbski nabavi 12 bojnih letal Rafal iz Francije, ki naj bi stala 2,7 milijarde evrov.

"Pri svojih evropskih kolegih vidim, da še vedno izhajajo iz tega, da je Evropska unija neki raj, v katerega je mogoče vstopiti. Žal ni. Rad bi videl, da bi bilo res tako – kot je bilo nekoč, a ni več. Vidim tudi pri evropskih državah, vsaj pri teh z Zahodnega Balkana, da so zdaj razprave v smislu: ’Kaj bomo pa zdaj?’"

Tadić je sicer še vedno prepričan, da bi bila tragedija, če Srbija ne bi vstopila v EU, a še večja tragedija bi bila po njegovem, če bi Evropa potegnila napačne poteze in kmalu ne bi bila več konkurenčna na mednarodnih trgih ali bi celo razpadla. "To bi šele imelo nepredstavljive posledice. Ampak v tem novem svetu je tudi to mogoče."