Menu Item
Predsednik republike Borut Pahor je v italijanskem Trentu prejel nagrado Alcide De Gasperi: graditelj Evrope. Ob simbolnem priznanju je Pahor prejel tudi 25.000 evrov, ki jih je želel podariti Pediatrični kliniki, vendar tega po mnenju KPK ne more storiti. Sredstva morajo namreč biti nakazana v proračun.
Borut Pahor je nagrado Alcide De Gasperi: graditelji Evrope, ki jo podeljuje vlada avtonomne pokrajine Trento za dosežke na področju izgradnje Evrope, prejel za svoja prizadevanja za skupni evropski projekt. Kot so zapisali v njegovem uradu, ima posebno mesto njegovo razumevanje pomena sprave med narodi in ljudmi.
Eden od vrhuncev Pahorjevih prizadevanj je bil julija 2020, ko sta Pahor in italijanski predsednik Sergio Mattarella sto let po fašističnem požigu Narodnega doma v Trstu skupaj prisostvovala podpisu dokumenta o prenosu lastništva te zgradbe v roke slovenske manjšine. Pred tem sta, držeč se za roke, položila venca k spominskima obeležjema bazoviškim junakom, žrtvam fašizma, ter na bazoviški fojbi žrtvam povojnega revolucionarnega nasilja.
Zaradi tega in spričo tesnih vezi, ki sta jih z Mattarello stkala v minulih letih, ima Pahorjev poslovilni obisk v Rimu posebno težo. Kot je nedavno dejal sam predsednik, ju z Mattarello povezuje “malo več kot samo običajni državniški odnosi”.
“Evropska ideja najprej in predvsem mirovni projekt”
Po vročitvi nagrade je Pahor dejal, da že od nekdaj verjame v evropsko idejo in da so vse njegove aktivnosti – med katerimi je izpostavil nekaj ključnih dogodkov s Hrvaško, Italijo in Avstrijo – sodile “v opus graditve skupne Evrope”.
President Pahor at the beginning of the speech when receiving De Gasperi award: Let me tell you a story… pic.twitter.com/VOWTwQhrPt
— Borut Pahor (@BorutPahor) December 2, 2022
Ob sklenitvi arbitražnega sporazuma in začetka procesa Brdo-Brioni z nekdanjo hrvaško premierko Jadranko Kosor je med dogodki izpostavil vrnitev tržaškega Narodnega doma Slovencem, že omenjeni stisk roke z italijanskim predsednikom in skupno udeležbo z avstrijskim predsednikom Alexandrom Van der Bellnom na slovesnosti ob 100. obletnici koroškega plebiscita v Celovcu.
Izrazil je prepričanje, “da bo prej ali slej napočil trenutek, ko bomo evropski narodi in države na novi evropski konvenciji znova odločali o še tesnejšem sodelovanju in krepitvi naše evropske ideje” in upanje, da bo ruska agresija na Ukrajino te procese še pospešila, “saj je evropska ideja najprej in predvsem mirovni projekt”, kar dokazuje tudi to, da države, ki sodelujejo v njej, že tri četrt stoletja niso bile v vojni.
Pahor je ob nagradi prejel tudi 25.000 evrov, ki jih je želel podariti Pediatrični kliniki UKC. Tega ne bo mogel storiti, saj je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) podala mnenje, da tega ne more storiti. Sredstva morajo biti nakazana neposredno v proračun, so navedli v uradu predsednika republike.
V ponedeljek na poslovilnem kosilu z Mattarello
Pahorja bo sicer v ponedeljek gostil tudi Mattarella na delovnem kosilu, kar ob tudi njuno zadnje srečanje, preden bo Pahorja tik pred božičem v predsedniški palači nasledila Nataša Pirc Musar. Pahor bo obiskal še slovensko manjšino v Trstu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje