Menu Item
Na Paradi ponosa so udeleženi tokrat v ospredje postavili zatiranje, ki ni uperjeno zgolj proti LGBTIQ+ skupnosti, temveč ogroža vse marginalizirane, manjšinske ter na rob družbe odrinjene in izkoriščane skupine.
V Ljubljani je potekala Parada ponosa, ki se ji je v sodelovanju s Trans mrežo Balkan letos pridružil tudi Balkanski trans-inter marš. Udeleženci so pod geslom Uprimo se zatiranju zahtevali svobodo, enakopravnost ter brezpogojno spoštovanje človekovih pravic LGBTIQ+ oseb.
Na Paradi ponosa so udeleženi po besedah organizatorjev tokrat v ospredje postavili zatiranje s strani oblasti in družbe, ki ni uperjeno zgolj proti LGBTIQ+ skupnosti, temveč ogroža vse marginalizirane, manjšinske ter na rob družbe odrinjene in izkoriščane skupine. Shod je bil tako namenjen “uporu proti zatiranju, ki ga ta skupnost doživlja na vsakodnevni, družbeni in sistemski ravni”, so navedli.
Pravice, ki jih je LGBTIQ+ skupnost v veliki meri že prevzela kot samoumevne in nedotakljive, se dandanes znova postavljajo pod vprašaj,” so v sporočilu za javnost zapisali v društvu Parada ponosa. “Kot vsako leto, se tudi leto borimo za naše pravice, a tokrat je še toliko bolj pomembno, da ohranimo, to kar že imamo, saj v družbi opažamo porast sovraštva in nazadovanje v tem, kar smo že dosegli,” je za STA ob robu parade pojasnila aktivistka iz društva Parada ponosa Katja Štefanec.
Antiliberalizem vlade
Na shodu so tako med drugim pozivali k uporu proti avtoritarni oblasti ter antiliberalizmu vlade, ki v vseh drugačnih vidi grožnjo. Kot so še izpostavili v društvu Parada ponosa, je bil poudarek letošnjega protestnega pohoda tudi na posledicah, ki jih je pandemija koronavirusa pustila na LGBTIQ+ osebah in skupnosti.
“V preteklem letu sta se povečala tako stanovanjska izključenost in brezdomstvo LGBTIQ+ mladih oseb. Pandemija je izrazito negativno vplivala tudi na duševno zdravje mladih in na doživljanje posledic manjšinskega stresa, povečala se je sovražnost do LGBTIQ+ oseb in tematik javnem prostoru ter znotraj institucij,” so še navedli v sporočilu za javnost.
Z ljubeznijo
Balkanski trans inter marš, ki se je slovenski Paradi ponosa letos pridružil prvič, pa je pod geslom Z ljubeznijo nazival transfobijo, interfobijo, nasilje, pomanjkanje pravne zaščite, kršitve pravic zasebnosti ter ovire na področju zdravstvenega varstva za LGBTIQ+ skupnost na področju Balkana. Transspolne in interspolne osebe se zaradi spremembe spola namreč soočajo s še večjo diskriminacijo, je za STA pojasnil njihov predstavnik Edi Klobučar.
“Pri nas je prisotna dodatna stigma zaradi patologizacije, torej medicinske obravnave. Letošnje sporočilo parade tako poudarja potrebo po dostopu do zdravstvenega sistema, ki je bil v zadnjem letu zaradi epidemije še bolj otežen. Hkrati pa želimo pozvati medije, da nas reprezentirajo dostojno in brez dodatne stigmatizacije,” je še povedal Klobučar.
Ob zaključku Parade ponosa je udeležence na Kongresnem trgu nagovoril župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković, ki je poudaril, da je Ljubljana mesto, ki je vedno bilo in tudi vedno bo odprto. “V današnjih časih, ki so še posebno težki za določene družbene skupine, se mesto Ljubljana bori za spoštovanje, raznolikost in človekove pravice,” je dejal Janković.
V skladu z letošnjim geslom parade Uprimo se zatiranju pa je predsednica društva Parada ponosa Simona Muršec v nagovoru opozorila, da je bilo zadnje leto za vse člane LGBTIQ+ skupnosti naporno, frustrirajoče in brezizhodno. “Epidemija koronavirusa je globoko zarezala v našo skupnost in življenja vseh marginaliziranih oseb, politični ukrepi za soočanje s pandemijo pa so bili tisti, ki so večino naše skupnosti pahnili v še večjo revščino, še večjo prekarnost, nazaj v omaro ali pa celo na cesto,” je poudarila.
Po besedah Muršečeve, se bodo morale LGBTIQ+ osebe po epidemiji ponovno boriti za fizično prisotnost v družbi. “Graditi in vzdrževati LGBTIQ+ skupnost in prostore na spletu ni dovolj, naša telesa in življenja potrebujejo skupnostne prostore,” je še povedala.
Zbrane je v video nagovoru pozdravil tudi direktor direktorata za demokratično participacijo pri Svetu Evrope Matjaž Gruden, ki je izpostavil, da v družbi, v kateri ni svobode, solidarnosti in dostojanstva za vse, kmalu ne bo svobode za nikogar. “Zato je pomembno, da je ta Parada ponosa tudi parada upora proti nestrpnosti, proti vsakršni diskriminaciji, proti sovraštvu, proti nasilju,” je še poudaril.
Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše pa je ob koncu parade zagotovila, da si Evropska unija prizadeva biti unija enakosti. Spomnila je na strategijo za enakost LGBTIQ+, ki jo je lani sprejela EU in obravnava diskriminacijo LGBTIQ+ oseb, jim zagotavlja varstvo, razvija vključujoče družbe ter ima vodilno vlogo k pozivu za enakost LGBTIQ+ oseb.
S Parado ponosa se je zaključil 15-dnevni Festival Parada ponosa, ki ga je v Ljubljani zaznamovalo več dogodkov, med drugim tudi delavnice, javna razprava o vlogi EU in mednarodnega pritiska pri vzdrževanju in zagotavljanju pravic članov LGBTIQ+ skupnosti ter mednarodna konferenca o stanovanjski izključenosti in brezdomnosti mladih LGBTIQ+ oseb.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!