Menu Item
Odbor DZ za gospodarstvo je potrdil predlog novega zakona o blagovnih rezervah, ki med drugim uvaja delitev na varnostne zaloge in klasične blagovne rezerve, možnost pomoči drugim državam v primeru kriz in možnost brezplačne predaje stvari iz zalog osebam javnega prava. Predlagani zakon podpirajo v koaliciji, medtem ko mu opozicija nasprotuje.
Novi zakon o blagovnih rezervah je predlagala vlada. Kot je na današnji drugi obravnavi zakona na seji odbora poslancem pojasnil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan, se z novim zakonom prilagajajo številnim spremembam, ki so se zgodile v zadnjih 30 letih, odkar je bil sprejet veljavni zakon.
Uskladitev zakonodaje z evropskim redom in računskim sodiščem
S predlaganim zakonom naslavljajo tudi mnenje računskega sodišča iz maja 2021. “Računsko sodišče je namreč zelo jasno pri reviziji delovanja tega zavoda povedalo, da je zakonodaja napisana tako, da povzroča precej dvoumnosti in da je zelo težko v nekaterih primerih pravilno odreagirati,” je dejal Židan.
Dodaten razlog pa je uskladitev zakonodaje z evropskim pravnim redom, kar se po besedah državnega sekretarja odraža v eni izmed največjih predvidenih novosti – delitvi blagovnih rezerv na klasične blagovne rezerve in na t. i. varnostne rezerve, ki so namenjene nafti in naftnim derivatom.
Med večjimi novostmi je Židan izpostavil tudi možnost, da bo Slovenija kateri izmed prijateljskih držav, v kateri je prišlo do neke hude katastrofe, lahko pomagala tudi z blagom iz blagovnih rezerv, kar trenutno ni možno narediti. Država bo obenem dobila možnost, da posamezno blago v blagovnih rezervah, ki je pred iztekom roka, brezplačno podeli osebam javnega prava, recimo bolnicam, kar prav tako ni možno po trenutni zakonodaji.
S predlaganim zakonom se imenovanje in razrešitev direktorja Zavoda RS za blagovne rezerve usklajuje z imenovanjem v drugih javnih zavodih, torej bi bila za imenovanje direktorja pristojna vlada na predlog gospodarskega ministra, postopek javnega natečaja pa bi bil v pristojnosti upravnega odbora.
V koaliciji so na podlagi pripomb zakonodajnopravne službe DZ pripravili več dopolnil, ki so po besedah Židana večinoma tehnične narave. Po oceni zakonodajnopravne službe predlagana dopolnila v večji meri ustrezno upoštevajo njihove pripombe.
V zakonodajnopravni službi sicer tudi po posredovanju dodatnih pojasnil gospodarskega ministrstva ocenjujejo, da bi bil šesti odstavek 56. člena predloga zakona lahko v nasprotju s 120. členom ustave, ker izvršilni veji oblasti daje bianco pooblastilo za določitev srednje težkih in težkih ukrepov za omejevanje porabe nafte, ki zaradi svoje prisilne narave predstavljajo poseg v pravico posameznika do svobode ravnanja ter svobodne gospodarske pobude, je pojasnila predstavnica službe Petra Komel.
Novi zakon bi po predlogu ukinil predhodna soglasja k sklepanju pogodb s strani ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, kar je predvsem zmotilo poslance SDS, ki menijo, da bi ministrstvo moralo vedeti, kaj se s tem dogaja, je pojasnil poslanec Andrej Kosi. “Ministrstvo sicer bo obveščeno na podlagi poročil, ampak kar tako prepustiti zavodu, da sklepa pogodbe, pa se nam zdi nekoliko sporno, predvsem glede na to, kar se je v preteklosti dogajalo,” je dejal.
Poslanec Soniboj Knežak (SD) je pozdravil ukinitev teh soglasij in ob tem spomnil na težave pri zagotavljanju zaščitnih sredstev v času epidemije covida-19. Ta izkušnja je po njegovem mnenju pokazala, da je treba nekatere postopke poenostaviti.
V okviru delitev na varnostne zaloge in klasične blagovne rezerve bi po predlaganem zakonu uvedli gospodarsko javno službo oblikovanja, skladiščenja, vzdrževanja in uporabe blagovnih rezerv za osnovno preskrbo ter gospodarsko javno službo oblikovanja, skladiščenja, vzdrževanja in uporabe varnostnih zalog nafte in naftnih derivatov.
Poslanca NSi Jožefa Horvata je ob tem zanimalo, kakšna bo organizacijska shema zavoda po novem oziroma v kakšnem razmerju bosta javni službi. Horvat je med kritikami predlaganega zakona med drugim izpostavil pripombe zakonodajnopravne službe, da daje zakon vladi preširoko pooblastilo za sprejem podzakonskega akta za ukrepe omejevanja porabe nafte v primeru motenj.
Kot je pojasnil pravni svetovalec gospodarskega ministrstva Miha Bernik, se s predlaganim zakonom ohranja enovit zavod za blagovne rezerve. Zavod je že zdaj sistematiziran na dva sektorja, bistvena sprememba, ki jo prinaša novi zakon, pa je, da se sredstva med tema dvema gospodarskima javnima službama ne smejo prelivati, torej sta računovodstvo in financiranje striktno ločena. Za zakonitost poslovanja obeh služb pa skrbi direktor zavoda za blagovne rezerve, je pojasnil Bernik.
Člani odbora so na glasovanju predlog novega zakona o blagovnih rezervah potrdili z devetimi glasovi za in petimi proti, sprejeli so tudi vsa dopolnila, ki jih je predlagala koalicija.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje