Menu Item
Izmensko delo ni za vsakogar. Število oglasov, v katerih delodajalci iščejo zaposlene za izmensko delo, narašča, ob rekordno nizki brezposelnosti pa številni delavci raje iščejo zaposlitve z ugodnejšimi pogoji. Kljub temu marsikoga popoldanska in nočna izmena privabita z obljubo o višjem plačilu, možnostjo iskanja dodatnega zaslužka med prostimi dopoldnevi ali lažjim kombiniranjem s študijskimi obveznostmi. Vendar izmensko delo pomeni težave za družabno življenje, prav tako bedenje ponoči in pomanjkanje spanja lahko vodita v usodne napake na delovnem mestu, povečata tveganje za rakava obolenja in številne druge zdravstvene težave.
Dve skrajnosti zaposlitvenih oglasov. Na eni strani kadrovniki iščejo kandidate za triizmensko delo ali delo v popoldanski izmeni, na drugi pa zaposlenega v kolektiv vabijo z besedami: “Ti delo v eni izmeni zveni kot zadetek v polno?”
Število zaposlitvenih oglasov za dela, ki potekajo v več izmenah, narašča. Hkrati je v podjetjih, kjer je delo izmensko, največ zaposlitvenih priložnosti, opažajo kadrovske agencije. Večizmensko delo je za marsikoga privlačna izbira. Marsikdo v njem vidi priložnost za lažje usklajevanje s šolanjem ali iskanjem dodatnega zaslužka. “Prednost izmenskega dela je tudi možnost dodatnega zaslužka zaradi izplačil za nočne izmene,” je izpostavila Team Lead rekrutorka v kadrovski agenciji Kariera Slovenija Urška Smrekar.
Po drugi strani pa je ob večizmenskem delu težje vzpostaviti stabilno dnevno rutino, kar ima lahko negativne vplive na spanec in dobro počutje. Pogosto večizmensko delo vpliva tudi na socialne aktivnosti in prosti čas zaposlenih, kar otežuje načrtovanje zasebnega življenja, je še dodala Smrekar. Delo v izmenah lahko veliko oviro predstavlja tudi za starše, ki imajo lahko popoldne ali ponoči težavo pri organizaciji varstva, pa so dodali v kadrovski agenciji Adecco.
“Ob rekordno nizki brezposelnosti in širokem naboru zaposlitvenih možnosti vse več iskalcev zaposlitve raje izbere delovna mesta z ugodnejšimi pogoji in manjšim številom izmen. Posledično se na trgu dela povečuje število prostih delovnih mest, kjer je zahtevano večizmensko delo, saj so tovrstne pozicije zaradi specifičnega urnika manj privlačne za določene skupine kandidatov,” so zapisali v Adeccu.
Izmensko delo ni primerno za vsakogar
V obeh kadrovskih agencijah že ob objavi zaposlitvenega oglasa jasno napišejo, da gre za izmensko delo. “To je ključna informacija, saj ni primerno za vsakogar. Pravočasna komunikacija o naravi dela preprečuje morebitne nesporazume,” je pojasnila Smrekar. Tako zmanjšajo tudi fluktuacijo in povečajo zadovoljstvo zaposlenih. Oglasi za izmensko delo na Karieri predstavljajo od tretjine do polovice vseh objavljenih oglasov.
V panogah, kot so proizvodnja, logistika in storitveni sektor, večina delodajalcev išče delavce za izmensko delo. V logistiki in proizvodnji se delež izmenskih zaposlitev povečuje. “Glavni razlog za to je potreba podjetij po zagotavljanju neprekinjenega delovanja, saj morajo številni proizvodni in logistični procesi potekati 24 ur na dan, da lahko podjetja ostanejo konkurenčna. K temu prispeva tudi vse večje povpraševanje po hitri dostavi blaga in storitev,” je pojasnila Smrekar.
Višina dodatka določena v kolektivnih pogodbah, aktih delodajalca ali pogodbi o zaposlitvi
Kot izpostavljajo kadrovniki, je ena največjih prednosti za izmensko delo prav možnost za nekoliko boljši zaslužek. Pravnica iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Kristina Gomboc Nikolić je pojasnila, da dodatek za izmensko delo temelji na zakonu o delovnih razmerjih, saj gre za delo v posebnih pogojih. Podrobnosti pa določajo kolektivne pogodbe, akti delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi.
Kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti izmenski delovni čas urejajo različno. Kot primer je Gomboc Nikolić izpostavila kolektivno pogodbo za trgovine. Pri trgovcih velja, da delajo v popoldanski izmeni, če opravijo več kot 75 odstotkov dela po 12. uri (torej, če delajo vsaj do 6h popoldne). Za nočno izmeno pa se šteje, če opravijo več kot 75 odstotkov dela med 22. in 7. uro. Zaposleni v trgovini ne smejo delati več kot en teden ponoči, razen če s tem pisno soglašajo. Za delo popoldne in ponoči jim pripada dodatek v višini 10 odstotkov urne postavke, ki se obračuna le za čas, ko delavec dela v teh pogojih.
Določene so tudi štiri kategorije delavcev, ki jim delodajalec ne sme odrediti nočnih izmen. Gre za:
- delavca, ki neguje otroka, mlajšega od treh let,
- nosečo delavko, delavko leto dni po porodu oziroma ves čas dojenja, če bi to lahko ogrozilo zdravje zaposlene ali njenega otroka,
- enega od staršev otroka, mlajšega od sedmih let, hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, in ki sam živi z otrokom,
- mladoletnega delavca.
Zaposlenim v javnem sektorju denimo pripada dodatek v višini sedmih odstotkov urne postavke. Ta dodatek se obračuna le za čas, ko javni uslužbenec dela v teh pogojih.
Kaj pa, ko delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba in dodatek ni določen v splošnih aktih ali pogodbi o zaposlitvi? “Če dodatek ni določen in ima delodajalec organiziran izmenski delovni proces, se uporabi sorodna kolektivna pogodba dejavnosti, ki določa tak dodatek,” je pojasnila Gomboc Nikolić. Poudarila je še, da lahko delodajalec v svojih aktih določi boljše pravice in pogoje za zaposlene, tudi višji dodatek za izmensko delo.
Zaposleni na ZSSS najpogosteje preverjajo, ali so upravičeni do dodatka za izmensko delo, kateri dodatki se izključujejo in kolikšna je višina dodatka. Pomoč pa poiščejo tudi tisti, pri katerih dodatek ni bil izplačan ali pa ni bil pravilno obračunan. “V tem primeru preučimo vse relevantne pravne akte, pregledamo plačne liste in urnike delavca ter izračunamo, kakšna je oziroma bi morala biti višina dodatka,” je pojasnila Gomboc Nikolić. Nato od delodajalca zahtevajo odpravo kršitev, če se to ne zgodi, sprožijo sodno varstvo in zaposlenega zastopajo pred sodiščem. Za člane sindikata je pravna pomoč brezplačna, je še spomnila Gomboc Nikolić.
Nočno delo ni dobro za zdravje
Izmensko delo ima precejšen vpliv na zdravje. “Težave z zdravjem nastanejo predvsem tam, kjer gre za moten cirkadiani ritem,” je za N1 pojasnila zdravnica Metoda Dodič Fikfak, ki je predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. Telo je namreč navajeno biološkega ritma, ki je odvisen od dneva in noči. “Nekateri hormoni se izrazito izločajo le ponoči, to je recimo melatonin, in uravnavajo naš življenjski ritem.”
Kot je poudarila Dodič Fikfak, nočno delo moti ritem največje pozornosti. Človekova pozornost je najmanjša med 2. in 4. uro, zato med nočnim delom naraste število napak. “Černobil se je recimo zgodil ob 4. uri zjutraj,” je spomnila.
Po navedbah Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC) je nočno delo tudi skoraj gotovo karcinogeno. “Nekatere države zato te bolezni priznavajo kot poklicne bolezni. Skandinavske države recimo pri stevardesah, medicinskih sestrah in zdravnicah, ki več kot trikrat na mesec delajo ponoči in niso gensko izrazito obremenjene, raka na dojki priznavajo kot poklicno bolezen,” je povedala Dodič Fikfak. V Sloveniji smo pravilnik o poklicnih boleznih dobili pred enim letom, za zdaj pa nočnega dela v njem ni. Nočno delo pa vpliva tudi na sladkorno bolezen, krvni tlak in izločanje hormona iz ščitnice, je še naštela Dodič Fikfak.
Pa je menjavanje le dopoldanske in popoldanske izmene za zdravje boljše kot delo tudi v nočni izmeni? “Ista pesem, le v blažji obliki,” je odgovorila Dodič Fikfak. Orisala je: zaposleni dela do 22. ure, pride domov ob 23. uri in gre pozno spat. Zjutraj se mora zbuditi ob 6. uri, otroka pospremiti v šolo in opraviti še cel kup stvari. “To je preprosto premalo spanja. Utrujenost se kopiči, posledice so enake, morda le nekoliko blažje.”
Kaj narediti, da bo nočna izmena lažja?
Dodič Fikfak je strnila priporočila, kaj je mogoče narediti, da bo nočna izmena čim lažja.
- Zaposleni naj ne krožijo prehitro. Bolje kot v ponedeljek dopoldne, v torek popoldne in v sredo ponoči naj izmene organizirajo tako, da zaposleni en teden dela zjutraj, drugi popoldne, tretji ponoči.
- Drugo pravilo je, da se kroži v smeri urinega kazalca. Torej, da si izmene sledijo dopoldne, popoldne in ponoči, ne obratno ali celo mešano.
- Po vsaki nočni izmeni morajo zaposleni nujno iti spat. Doma naj posebej uredijo prostor za spanje po nočni izmeni tako, da bo tih in temen. Spanje po nočni izmeni je krajše, običajno traja šest ur. “Nikakor ne smemo tega spanja preskočiti,” je jasna Dodič Fikfak.
- Angleško združenje zdravnikov zaposlenim svetuje, naj pred nočno izmeno skušajo zaspati za vsaj uro ali dve.
- Ponoči naj se zaposlene razbremeni, kolikor se da.
- Za zaposlene, ki delajo ponoči, je treba prilagoditi tudi prehrano, saj telo ponoči počasneje prebavlja. Svetuje se, da se pripravijo lahki obroki, lahko je več manjših obrokov, ki temeljijo predvsem na sadju in deloma na ogljikovih hidratih.
- Priporočeni so tudi osvežilni počitki oziroma kratek in hiter sen. “Ko se zaposlenemu sredi noči začne zelo spati, se svetuje, da zapusti delovno mesto in ima krepčilni sen, ki traja 10 do 15 minut – če je le mogoče. Nato se bistveno bolj okrepljen vrne. Zato se organizacijam priporoča tako imenovane tihe sobe, kamor bi zaposleni lahko odšel spat,” je povedala Dodič Fikfak.
V praksi sicer opaža, da nekateri delodajalci upoštevajo ritem urinega kazalca, priporočil, kot so osvežilni počitki, pa večinoma ne upoštevajo. “V zdravstvu se na žalost ne upošteva niti kroženja v smeri urinega kazalca, saj imamo pomanjkanje kadra,” je poudarila.
Opozorila je še na slabo ozaveščenost ljudi o vplivu nočnega dela na zdravje. “Nekateri zaposleni se raje odločajo za 12-urne izmene ali nočno delo, da nato dobijo prosti dan. A tega dneva ne porabijo za počitek, ampak za dodatno delo ali na primer gradnjo hiše. Nato pa se pritožujejo, da imajo popolnoma porušen bioritem, težave z nespečnostjo in slabo sposobnost koncentracije,” je pojasnila Dodič Fikfak.
“Mladi svoj prosti čas cenijo in opredeljujejo popolnoma drugače”
Čeprav morda v javnosti prevladuje občutek, da mladi ne želijo opravljati izmenskega dela, izkušnje naših sogovornikov temu ne pritrjujejo povsem. “Odnos mladih do izmenskega dela je odvisen od njihovih individualnih preferenc in življenjskih okoliščin,” je dejala Smrekar.
Del mladih ceni predvidljiv urnik ter si želi prostih popoldnevov, večerov in vikendov. “Na drugi strani pa so mladi, ki v izmenskem delu vidijo prednosti, kot so večja fleksibilnost, prosti dnevi med tednom ter možnost dodatnega zaslužka,” je še dodala.
Dodič Fikfak opaža, da mladi prednost vidijo predvsem v prostih dnevih, ko gradijo hišo, urejajo vrt ali celo delajo v drugi službi.
Medtem pa v Adeccu opažajo, da imajo mladi že ob začetku karierne poti večja pričakovanja, ob tem pa svoj prosti čas cenijo in opredeljujejo popolnoma drugače kot starejše generacije. “S tem razlogom jim večizmensko delo ni nekaj, česar bi si želeli,” so dodali.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje