Petina Slovencev živi manj kot kilometer od avtoceste. Kje vse bodo protihrupne ograje?

Hrup, ki ga povzroča promet, vpliva na naše zdravje. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da prebivalce najbolj obremenjuje prav hrup cestnega, železniškega in letalskega prometa ter industrijskih dejavnosti.

V Sloveniji imamo 625 kilometrov avtocest in hitrih cest, protihrupna zaščita je nameščena na manj kot tretjini celotnega avtocestnega križa. Več kot petina prebivalcev pa živi manj kot kilometer od avtoceste.

Preverili smo, kaj glede ravni hrupa določa zakonodaja in kje vse nameravajo pristojni še postaviti ali izboljšati protihrupno zaščito.

Slovenska zakonodaja na področju hrupa sledi evropski direktivi. Določa, da se za prometne ceste vsakih pet let izdelajo karte hrupa, na njihovi podlagi pa Operativni program varstva pred hrupom, ki ga sprejme vlada. Del programa je tudi načrt za protihrupno vzdrževanje in sanacije cest.

Mejne vrednosti kazalcev hrupa, kot jih predpisuje uredba, so v III. območju, ki vključuje območja ob glavnih cestah in prometnicah, 65 decibelov čez dan (ocenjevalno obdobje traja 12 ur in se začne ob 6. uri), 60 decibelov zvečer (obdobje, ki traja 4 ure in se začne ob 18. uri) ter 55 decibelov ponoči (obdobje, ki traja 8 ur in se začne ob 22. uri).

Kot so nam pojasnili na ljubljanski občini, se kartiranje hrupa izvede na osnovi številnih vhodnih podatkov, kot so prometni podatki, tipologija terena in stavbni fond. S pomočjo modeliranja nato izračunajo hrupno obremenitev, za preverjanje točnosti pa izvedejo še 24-urne kontinuirane meritve hrupa na petih merilnih mestih.

Karto hrupa za Ljubljano, izdelano v preteklih letih, si lahko ogledate na spodnji sliki.

Zaščita na nekaj več kot 200 km avtocest

V Sloveniji imamo 625 kilometrov avtocest in hitrih cest, protihrupna zaščita pa je nameščena na manj kot tretjini celotnega avtocestnega križa.

Ob 173 kilometrih avtocest stojijo protihrupne ograje, visoke od pol metra do 7,5 metra, še dobrih 48 kilometrov pa je protihrupnih nasipov, ki so visoki od 30 centimetrov do 6,5 metra, so navedli na Darsu.

"Protihrupna zaščita je izvedena na območjih obstoječe poselitve ob cestah, kjer je v preteklosti prihajalo do preseganja dopustnih vrednosti obremenitev s hrupom zaradi obratovanja ceste," so pojasnili. Na območjih, kjer ob cestah ni naselij, pa protihrupne zaščite ne načrtujejo in ne izvajajo.

Kako ograje ščitijo pred hrupom?

Protihrupne ograje ob slovenskih avtocestah so praviloma sestavljene iz temeljnega dela ali betonske varnostne ograje, nosilne konstrukcije z jeklenimi ali betonskimi stebri in montažnega dela protihrupne ograje, ki ga praviloma sestavljajo protihrupni paneli, izhod v sili in akustični absorber zvoka. Protihrupni paneli so lahko leseni, lesocementni, betonski, iz glinopora, kovinski ali transparentni iz poliakrila, so pojasnili na Darsu.

Akustične lastnosti, ki jih morajo izpolnjevati protihrupne zaščite, so zvočna izolativnost in zvočna odbojnost. Pri cestah brez protihrupne zaščite zvok med cesto, ki predstavlja zvočni vir, in sprejemnikom prenaša neposredno ter z odbojem zvoka od tal do sprejemnika. S postavitvijo vmesne zvočne ovire – protihrupne ograje – se ti dve poti zvoka prekineta, vendar ne popolnoma.

"Zvok se na protihrupni ograji deloma v njej absorbira in deloma ukloni prek nje, deloma pa se še vedno prenaša skozi protihrupno ograjo, hkrati pa se deloma od nje tudi odbija," so razložili na Darsu. Na spodnji sliki je prikazano, kako potuje zvok.

Učinkovitost protihrupne zaščite preverjajo z laboratorijskimi in terenskimi meritvami.

V katerih primerih postavijo protihrupne ograje?

Raven hrupa ni edini dejavnik, ki ga pristojni upoštevajo pri načrtovanju protihrupne zaščite, pomembna je tudi ekonomska upravičenost teh ukrepov. V operativnem programu je opredeljena tudi metodologija za izračun, ali se postavitev protihrupne zaščite izplača. "Pomemben del načrtovanja ukrepov je vedno tehtanje med stroški za njihovo izvedbo in doseženim zmanjšanjem obremenjenosti prebivalcev in okolja s hrupom," je zapisano.

To metodologijo za načrtovanje protihrupnih ukrepov uporablja tako Dars, pod okrilje katerega sodi avtocestno omrežje, kot Direkcija za infrastrukturo, ki skrbi za državne ceste. Upravljalec lokalnih cest pa so občine. "V primeru težav s hrupom zaradi prometa po cesti je smiselno, da prebivalci svoj problem naslovijo na upravljalca predmetne ceste," svetujejo na pristojnem ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Kako določijo, kakšne ograje bodo postavili? Kot pojasnjujejo na Darsu, obseg protihrupne zaščite določijo s študijo obremenitev, pri načrtovanju pa upoštevajo pričakovano rast prometnih obremenitev v 20-letnem obdobju.

Poleg aktivne protihrupne zaščite, kot so ograje, nasipi in protihrupne obloge, je mogoče hrup omiliti tudi z manj hrupnim asfaltom ter pasivno protihrupno zaščito, pravijo na Darsu. Med slednjo spadajo bolj zvočno izolativna okna in fasade na stavbah.

Pomembno pa je tudi ustrezno načrtovanje poselitve ob cestah, in sicer tako, da se na s hrupom preobremenjenih območjih prepove gradnjo, v vplivno območje cest pa se ne umešča novih stanovanjskih površin, ampak raje za hrup neobčutljive dejavnosti, kot je industrija, še pravijo na Darsu.

Kje bodo še postavili ali izboljšali protihrupno zaščito?

Kot pravijo v avtocestni družbi, so med letoma 2023 in 2025 postavili ali obnovili slabih osem kilometrov protihrupnih ograj. V letošnjem in prihodnjih dveh letih pa načrtujejo ureditev protihrupnih ukrepov na skupaj več kot 100 kilometrih (avto)cest.

Letos bodo proti hrupu zaščitili 32 kilometrov odsekov cest, prihodnje leto 62 kilometrov, leta 2028 pa še 45 kilometrov.

V navedenem obdobju je načrtovana izvedba protihrupnih ukrepov na avtocestnih odsekih Postojna–Razdrto, Ljubljana Kozarje–Vrhnika, Domžale–Ljubljana Zadobrova, Vransko–Trojane, Trojane–Blagovica, Fram–Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice– Dramlje, Lipce–Lesce, Grosuplje–Ivančna Gorica in Ivančna Gorica–Bič.

Protihrupno zaščito bodo dodali tudi ob južni in severni ljubljanski obvoznici, so napovedali na Darsu.