Menu Item
Preiskovalna komisija o ukrepih za zajezitev epidemije koronavirusa je obravnavala tudi nabave hitrih antigenskih testov. Laboratorij NLZOH je verificiral zgolj teste dobavitelja Majbert Pharm, kljub temu da je običajno, da se hkrati izvede verifikacija več testov. Rezultati kažejo, da dobavljeni antigenski testi niso ustrezni za presejalno testiranje populacije. Poslanci so želeli zaslišati še direktorja družbe Majbert Pharm Klemna Nicolettija, a se seje ni udeležil.
Pred preiskovalno komisijo, ki pod vodstvom poslanca LMŠ Roberta Pavšiča ugotavlja politično odgovornost nosilcev javnih funkcij pri finančnem ukrepanju in omejevanju pravic, poveznih z epidemijo covida-19, bi moral danes pričati tudi Klemen Nicoletti, direktor in solastnik družbe Majbert Pharm, ki je v Slovenijo pripeljala kitajske hitre teste. Kljub prevzetemu vabilu se seje ni udeležil.
Predstojnik inštituta za mikrobiologijo in imunologijo in vodja laboratorija za diagnostiko virusnih infekcij Miroslav Petrovec je bil tako član strokovne skupine pri ministrstvu za zdravje pod prejšnjo vlado kot tudi po zamenjavi vlade. Zadolžen je bil predvsem za diagnostiko in organizacijo diagnostike, je povedal pred preiskovalno komisijo. Strokovna skupina odločitve sprejema s konsenzom, korektno se je sodelovalo z vsemi ministri, je odgovoril na vprašanje, ali kdaj njihova strokovna mnenja niso bila dovolj upoštevana.
Petrovec: Bojim se, da zaposleni za jemanje brisov niso ustrezno izobraženi
Kot edino opozorilo, ki je bilo preslišano, je izpostavil svoj poziv glede ekstenzivnega širjenja testirnih mest. Petrovec je namreč opozoril, da večina zdravstvenih delavcev v Sloveniji ni ustrezno usposobljena za jemanje brisov iz nosnega dela žrela. Pred epidemijo je tovrstne brise jemalo med 50 in 90 ljudi v Sloveniji, uporabljali so se zgolj za težke hospitalizirane bolnike in hospitalizirane otroke. “Srce me je bolelo, kako se jemljejo brisi. Bojim se, da stotine ljudi, ki danes jemljejo brise, ni ustrezno izobraženih,” je dejal. Sam meni, da bi morale biti testirne točke bolj centralizirane, strokovna skupina je predlagala večji nadzor.
Njegova vloga pri hitrih antigenskih testih je bila minorna. “Moje mnenje o antigenskih testih nikoli ni bilo zelo dobro, ker vem, da imajo nizko občutljivost,” je povedal. Večino dela je opravila vodja strokovna skupina za hitre teste na ministrstvu za zdravje Viktorija Tomič, je dejal. Težava pri uporabi testov na zdravi populaciji je tudi to, da imajo bolniki na začetku bolezni, preden se razvijejo simptomi, malo količino virusa. Antigenski testi sicer ob novi različici delujejo nekoliko bolje, saj imajo bolniki zaradi spremenjenega seva večjo količino virusa.
Na opozorila, da so pri nas verificirani testi, ki so na črnem seznamu svetovne zdravstvene organizacije, je Petrovec odgovoril, da je to problematično. Meni, da bi se moralo testiranje z njimi ustaviti, za to pa je odgovorna javna agencija za zdravila.
Tomič: Prošnja za verifikacijo prišla šele po tem, ko so bili testi nabavljeni
Verifikacijo antigenskih testov dobavitelja Majbert Pharm je opravil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). To je bila edina verifikacija, ki so jo opravili. Po Petrovčevih navedbah so prošnje za verifikacije na inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo zavračali; niso pa jih opravljali niti v laboratoriju na Golniku, je povedala Tomič. Petrovec je dejal, da bi za takšno raziskavo potrebovali soglasje komisije za medicinsko etiko. Tomič pa je poudarila, da je to mogoče izvesti zgolj ob preverjanju več različnih testov.
“Prošnja za verifikacijo je do mene prišla šele po tem, ko so bili testi že nabavljeni,” je povedala Viktorija Tomič. “Jasno sem povedala, da je prepozno in da pot ni prava,” je dodala.
Hitri testi dobavitelja Majbert Pharm niso dosegli zahtevane občutljivosti v splošni populaciji
Skupina o hitrih antigenskih testih je kot kriterij občutljivosti določila, da mora občutljivost dosegati vsaj 95 odstotkov, v klinični praksi – torej ob dejanskem testiranju prebivalcev – pa 90 odstotkov. Zgledovali so se po smernicah Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), ki so nekoliko strožje od smernic Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Občutljivost testov dobavitelja Majbert Pharm te občutljivosti pri testiranju splošne populacije ni dosegala, je Tomič povzela ugotovitve poročila NLZOH.
Verifikacijo je namreč treba narediti na populaciji, na kateri se bodo antigenski testi uporabljali, je poudarila Tomič. Testi Majbert Pharm so zahtevana določila dosegali zgolj v skupini simptomatskih bolnikov. Večina testov je sicer namenjenih testiranju simptomatskih bolnikov v prvih dnevih bolezni. Ker pa bi se testi uporabljali za presejalno testiranje, bi morali doseči zahtevano občutljivost na splošni populaciji. A so na splošni populaciji dosegali zgolj 60-odstotno občutljivost.
Razrešitev šefa Fursa bi lahko bila povezana z interventnimi ukrepi za obvladovanje epidemije
Poslanci, ki ugotavljajo tudi finančno odgovornost nosilcev javnih funkcij pri ukrepanju glede epidemije koronavirusa, so zaslišali še Petra Jenka. Gre za nekdanjega šefa finančne uprave, ki je Furs vodil med novembrom 2019 in avgustom 2020. Iz položaja ga je na predlog finančnega ministra razrešila vlada. Natančnih razlogov za to odločitev Jenko ne pozna, je povedal na zaslišanju. “Minister je izpostavil, da so bile določene stvari vodene korektno, druge pa nekoliko manj korektno,” je rekel o morebitnih razlogih za razrešitev.
Meni, da je kritika letela predvsem na ukrepe, povezane z interventno zakonodajo za obvladovanje epidemije koronavirusa. Furs je takrat sodeloval pri odpisu prispevkov, odlogih plačila, izplačilu dodatkov, izplačilu temeljnega dohodka in ureditvi turističnih bonov, je naštel nekdanji šef finančnega urada.
Na vprašanje predsedujočega Pavšiča, da so krožile informacije, da je razrešitev povezana z uvedbo postopkov zoper dobavitelje medicinske opreme, pa je Jenko odgovoril, da se kot generalni direktor ni spuščal v konkretne postopke. Meni, da je prav, da generalni direktor ne dobiva konkretnih informacij o posameznih postopkih.
Preiskovalna komisija je zaslišala tudi generalnega direktorja finančne uprave Ivana Simiča. Med drugim je povedal, da najvišjega dohodninskega plačnika pelje na kosilo. Pavšič je ob tej trditvi izpostavil, da Simič nima ustreznega pooblastila, da bi izvedel, katera fizična oseba plača največ dohodnine, saj gre za davčno tajnost.
Glede tega je Jenko pojasnil, da vse informativne izračune podpisuje generalni direktor, a to poteka avtomatizirano. Sam sicer nikoli ni vedel, kdo plača največ dohodnine.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!