Menu Item
Dnevna urednica oddaj Dnevnik in Odmevi Vesna Pfeiffer in voditelj informativnih oddaj Saša Krajnc zanikata očitke direktorja televizije Uroša Urbanije, da nista sposobna opravljati svojih nalog. Prepričana sta, da takšne žalitve in klevete ne smejo ostati neodgovorjene, zato se bosta o svojih možnostih pogovorila z odvetnikom. Podporo Krajncu in Pfeiffer je na Facebooku izrazilo tudi več novinarjev RTV Slovenija. V Društvu novinarjev Slovenije pa pravijo, da gre za "nedopustno neformalno obliko pritiska, s katero želi vodstvo TV Slovenija novinarje in urednike podrediti ter jih ustrahovati tako, da bodo svoje uredniške odločitve prilagodili željam in interesom vodstva". V DNS Urbanijo ponovno pozivajo k odstopu.
Novinar Saša Krajnc je pri napovedi prispevka o odločitvi direktorja televizije Uroša Urbanije za prekinitev poslovnega sodelovanja z Mladino minuli teden dejal, da prispevek objavljajo po izrecnem navodilu odgovorne urednice informativnega programa Jadranke Rebernik. Urbanija je na to temo zahteval poročila, ko jih je dobil, pa presodil, da se je to zgodilo, ker sta se Krajnc in dnevna urednica oddaje Vesna Pfeiffer znašla v stiski, ki ji nista bila kos. Zato od Jadranke Rebernik pričakuje, da jima bo določila drugačne naloge.
“Oba opravljava svoje delo na TVS dlje kot Urbanija in žal mi je, da ne razume protokolov, ki veljajo pri ustvarjanju televizijskih oddaj,” je v odzivu dejal Krajnc, ki informativne oddaje na Televiziji Slovenija vodi že 15 let, pred tem jih je vodil na TV Maribor in na različnih radijskih postajah. “Vodil sem tudi zelo nepredvidljive oddaje, kot je spremljanje volitev. Za svoje delo pa sem na Televiziji Slovenija od svojih nadrejenih doslej vedno dobil oceno odlično,” je popisal svoje izkušnje.
Tudi Pfeiffer je pojasnila, da je v novinarstvu že skoraj 40 let, od tega z RTVS sodeluje kot urednica različnih oddaj od leta 2013. Zadnja tri leta dela zlasti na Odmevih, pa tudi v TV Dnevniku, kar pomeni, da ji delo pod pritiskom ni tuje. Tudi ona je bila zadnja tri leta za svoje delo v informativnem programu ocenjena z odlično oceno.
Nikakor torej ne gre za kakršnokoli nesposobnost opravljanja nalog, pravi problem v tej zgodbi je, da je kot urednica dolžna sodelovati pri pripravi prispevkov, pa svojega dela ni mogla opraviti, je opozorila. Šlo je namreč za prispevek, ki ni bil napovedan. “Pričakovala sem prispevek o covidnih testih v lekarnah, s katerim naj bi promovirali oddajo Panorama na 2. programu TV Slovenija. Ko sem ob 18.03 klicala novinarja, pa mi je povedal, da so vmes spremenili temo in tudi, da je prispevek že zmontiran, kar pomeni, da nisem imela več možnosti pregleda ali vpliva nanj,” je povedala. To je potrdil tudi Krajnc, ki je dodal, da je bil prispevek tudi predolg, zaradi česar so morali iz oddaje izključiti druge načrtovane vsebine.
Javnosti sta želela pojasniti okoliščine
Prispevek bi sicer lahko umaknila iz oddaje, a sta se odločila za drugo pot: da javnosti, za katero pravita, da sta ji najprej odgovorna, pojasnita okoliščine, v katerih je prispevek nastal, sta dejala. S tem sta, tako verjameta, delila informacijo, ki dviguje transparentnost javnega medija.
Spremembo teme prispevka naj bi zahtevala odgovorna urednica Jadranka Rebernik. Ob tem je nenavadno, da prispevka v oddaji Panorama nato sploh ni bilo. Zato Pfeiffer sumi, da so želeli s takim manevrom “podtakniti vsebino v oddajo TV Dnevnik”, pod katero se je podpisala kot urednica.
Kot manipulacijo označujeta tudi navedbe Urbanije, da zoper njiju ne bo sprožil disciplinskega postopka, ker sta se znašla v hudi stiski. Kot pravita, nista prekršila nobenih pravil, zato niti ne vesta, kaj bi jima sploh lahko očital, da bi sprožil disciplinski postopek zoper njiju.
Oba sicer za zdaj ostajata na svojih mestih. Je pa Krajnc opozoril, da je delo na TVS zadnje čase težko. Poleg pomanjkanja kadrov je navedel tudi “vedno več zahtev nadrejenih po pojasnjevanju, zakaj smo v oddaji nekaj rekli ali nečesa nismo rekli”.
Novinarji TV Slovenija v podporo Pfeiffer in Krajncu
Aktiv novinarjev Informativnega programa Televizije Slovenija pa je sporočil, da brezpogojno podpira Pfeiffer in Krajnca in nasprotuje vsakršnim pritiskom nanju in na ostale zaposlene. “Zavračamo trditev, da urednica in voditelj nista sposobna hitrih reakcij, saj naše vsakdanje izkušnje z njima in bogat arhiv TV Slovenija dokazujejo ravno obratno. Sta avtorja številnih odmevnih oddaj v živo in nepogrešljiv člen dnevnega pogona Informativnega programa,” so zapisali.
Dodali so, da je aktiv o tem že včeraj, ko je bil obveščen o vsebini dopisa direktorja televizije, obvestil vodstvo in vse vpletene. “V primeru prispevka v Dnevniku, 17. 8. 2022, ki je navzkrižno napovedoval Panoramo, o temi pa sta bila urednica in voditelj prvič obveščena ob 18.03, namreč ni šlo za izredni dogodek. Prispevek, ki je zamenjal napovedanega, se je pripravljal več ur, zato bi morala biti o njem obveščena. Sama tema prispevka je bila relevantna, a urednica ni mogla opraviti svojega uredniškega dela. Teksta prispevka pa tudi do včeraj ni bilo v scripts, kot je to nujno že zaradi gluhonemih,” so dodali.
Pri tem so opozorili tudi, da prispevek, ki je najavljal vsebino oddaje Panorama, ni bil objavljen v nobeni od Panoram do zdaj – ne 17. 8., ne 18. 8. in ne 19. 8. “V izogib podobnim zapletom smo predlagali protokol, tako kot v primeru pasice, ki najavlja oddajo: “Po izboru urednika (IME in PRIIMEK) Panorame,” oziroma tistega, ki bo temo izbral in prispevek uredil. Sicer se lahko primer ponovi,” so še zapisali v aktivu.
Vse odgovorne so pozvali k jasni in ažurni komunikaciji, saj razni zagovori prej prispevajo k poslabšanju kot k umiritvi razmer, dopise te vrste pa je mogoče brati kot pritisk na zaposlene. “Od urednice Informativnega programa pričakujemo, da ukrepa kot je prav in zaposlene zaščiti,” še pravijo v Aktivu novinarjev IP TV Slovenija.
Podporo so izrazili tudi v Aktivu novinarjev informativnega MMC. Ocenjujejo, da je povsem neutemeljen direktorjev očitek, da sta Krajnc in Pfeiffer zagrešila “hudo programsko kršitev”, nesprejemljiv. Njegov poziv Rebernik pa dojemajo kot nedopusten poseg v delo uredništva, ki bi ga morala zavrniti že odgovorna urednica, ki tudi sama ne uživa podpore kolektiva. Ob tem v aktivu MMC opozarjajo, da je nov pritisk Urbanije zgolj zadnji v nizu pritiskov na zaposlene na javni radioteleviziji, predvsem v televizijskem informativnem programu in na spletnem portalu, ki jih izvajajo vodstveni kadri, nastavljeni v času prejšnje vlade. Zato se pridružujejo pozivom, naj Urbanija nemudoma odstopi s položaja, “za katerega ni primeren tako zaradi svojega nedavnega političnega delovanja kot nerazumevanja lastnih pristojnosti in metod dela na položaju direktorja javne televizije”.
Podporo Krajncu in Pfeiffer izrazilo tudi več novinarjev
Podporo Krajncu in Pfeiffer je na Facebooku izrazilo tudi več posameznih novinarjev. Novinarka Elen Batista je med drugim zapisala, da sta oba “izjemna profesionalca”. “Vesna je ena izmed najboljših urednic RTV Slovenija, Saša sposoben voditelj info oddaj. Vodstvo RTV ruši zadnje stebre, ki se trudijo, da se hiša ne sesuje. Dragi kolegi info programa TV Slovenija, prosim, zdržite pritiske, zdaj ni čas za umik ali odhode. Sem z vami,” je dodala.
Urednica in voditeljica Tednika Jelena Aščić pa je zapisala, da Pfeiffer in Krajnc “svoje delo opravljata skrbno in profesionalno, s srcem in dušo”. “Sta dragocena sodelavca in draga prijatelja. Poštena in pogumna. Imata vso mojo podporo,” je še dodala.
Novinar Gregor Drnovšek je oba označil za novinarja “od nog do glave”. “Ki sta že ničkolikokrat to hišo, predvsem pa njeno vodstvo, spravila iz marsikatere zagate. Zato absolutno stojim za njima,” je zapisal.
DNS Urbanijo poziva k odstopu
Z dopisom, ki ga je Urbanija poslal Jadranki Rebernik, so bili seznanjeni tudi v Društvu novinarjev Slovenije (DNS). “Direktor televizije je Sašo Krajnca in Vesno Pfeiffer obtožil, da sta brez kakršnih koli strokovnih podlag zagrešila ‘hudo programsko kršitev’ in zato odgovorno urednico pozval, ‘da z obema delavcema opravi pogovor in jima določi naloge, ki jih bosta lahko profesionalno opravljala’. V društvu novinarjev ugotavljamo, da je direktor televizije s tem dopisom novinarju in urednici posredno grozil s premestitvijo in to mimo disciplinskih postopkov, v okviru katerih bi imela na voljo pravna sredstva za obrambo. Menimo, da se za formalne postopke ni odločil ravno zato, ker se zaveda, da nima pravno vzdržnih argumentov zanje. Zato ocenjujemo, da gre za nedopustno neformalno obliko pritiska, s katero želi vodstvo TV Slovenija novinarje in urednike podrediti ter jih ustrahovati tako, da bodo svoje uredniške odločitve prilagodili željam in interesom vodstva,” so ob tem zapisali v Upravnem odboru DNS.
Dodali so, da ima po 42. členu statuta RTV Slovenija direktor televizije široka pooblastila, tudi programska, vendar pa le, če ugotovi dejanske kršitve zoper načela javnosti, pluralnosti in neodvisnosti. Po njihovem prepričanju novinar in urednica s tem, ko sta gledalcem pojasnila, da je bil prispevek o uvodniku Mladine objavljen po naročilu Jadranke Rebernik, nista kršila nobenega od teh načel. “V odgovoru na očitke direktorja sta namreč pojasnila, da ta prispevek ni bil objavljen v skladu z utečenimi protokoli in da avtorizacije za njegovo objavo ni dala urednica Vesna Pfeiffer, ampak Jadranka Rebernik. S tem pojasnilom sta branila načela, ki jih navaja statut, in ne kršila programskih standardov, kot navaja direktor. Gledalce sta le seznanila z dejstvom, direktor pa ni konkretno utemeljil, katere programske standarde ali člene Kodeksa novinarjev Slovenije naj bi kršila. Glede na to, da je na podlagi neutemeljenih očitkov posredno zahteval sankcije za novinarja, je pa našem mnenju prekoračil svoja pooblastila. Opozarjamo tudi, da se v skladu z 21. členom zakona o medijih novinarju ne sme ‘odpovedati delovnega razmerja ali prekiniti sklenjene pogodbe z njim, zmanjšati plače, spremeniti statusa v uredništvu ali kako drugače poslabšati njegovega položaja zaradi izražanja mnenj in stališč, ki so v skladu s programsko zasnovo ter s profesionalnimi pravili, merili in standardi’. Kakršen koli poseg v status obeh novinarjev bomo razumeli kot hudo kršitev tako medijske kot delovnopravne zakonodaje,” so še zapisali v odzivu.
V DNS so bili obveščeni tudi, da je direktor TV Slovenija v maniri “analiz”, ki jih je opravljal že kot vladni piarovec, naročil analizo povzemanja poročanja drugih medijev na RTV Slovenija, ker da se “posamezne medije povzema nesorazmerno glede na druge”. “V društvu novinarjev se ob tem sprašujemo, ali direktor meni, da gre pri povzemanju za matematični problem usklajevanja vseh medijev ali pa za avtonomne uredniške odločitve, ki temeljijo na kriteriju relevantnosti objav v drugih medijih. Prvi postulat za povzemanje pa mora biti spoštovanje etičnih in profesionalnih standardov pri izvornem viru. Direktorja televizije zato znova opominjamo, da ni urednik ter da novinarska in uredniška avtonomija po medijski zakonodaji uživa zaščito,” so sporočili in dodali, da Urbanijo ponovno pozivajo k odstopu.
Novinarji Radia Slovenija: Gre za nedopusten pritisk in ustrahovanje
Podporo sodelavcema je izrazil tudi Aktiv novinarjev Radia Slovenija. Kot so sporočili, se strinjajo z DNS, ki ugotavlja, da je direktor televizije s tem dopisom novinarju in urednici posredno grozil s premestitvijo. “Gre za nedopusten pritisk in ustrahovanje novinarjev in urednikov, ki niso pripravljeni slediti neprofesionalnim in škodljivim navodilom nadrejenih, ampak še vedno pokončno opravljajo svoje delo, ki je v prvi vrsti namenjeno javnosti,” so zapisali.
“RTV Slovenija je odgovorna javnosti, ki želi biti informirana, ki ji morajo poročati kakovostni in verodostojni novinarji in mediji. Te javnosti ne bomo in ne smemo pustiti na cedilu. Urednica Vesna Pfeiffer in voditelj Saša Krajnc svoje delo opravljata dobro in profesionalno, medtem ko javnost s svojimi dejanji vsak dan bolj na cedilu pušča vodstvo TV Slovenija,” so še zapisali v Aktivu novinarjev Radia Slovenija.
Odvetnica: Novinar in urednik ravnala pravilno, ko sta javno izpostavila pritiske
Odvetnica s področja medijskega prava Jasna Zakonjšek pravi, da ima Urbanija sicer delno prav v točki, da novinarja in urednico zavezuje lojalnost do delodajalca in varovanje njegovega ugleda, zato bi morala na nesoglasja znotraj hiše najprej opozoriti na uredniških sestankih. Vendar pa kot sama razume iz medijskega poročanja, so novinarji na to že opozarjali, a vodstvo televizije teh opozoril ni vzelo resno. Zato je v tem primeru pretehtala pravica javnosti do obveščenosti, kar je tehtnico nagnilo v prid svobodi izražanja.
Novinar in urednica sta torej ravnala pravilno, da sta javno izpostavila pritiske, ki sta jih bila deležna. Grožnje z delovnopravnimi posledicami predstavljajo protipraven poseg tako v svobodo izražanja novinarja in urednice kot tudi v pravico javnosti, da je obveščena o pomembni temi, kot je cenzura na javni RTV, je dodala Zakonjšek.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje