Predsednica države Nataša Pirc Musar in zunanja ministrica Tanja Fajon sta ob robu konference ZN o vodi v New Yorku zagotovili, da kampanja za izvolitev v Varnostni svet ZN poteka zelo dobro. Obe sta optimistični glede možnosti za uspeh na junijskih volitvah.
Kampanja Slovenije za izvolitev v Varnostni svet ZN po ocenah Nataše Pirc Musar in Tanje Fajon poteka zelo dobro. Slovenija se za položaj nestalne članice Varnostnega sveta poteguje za obdobje 2024-2025. Na voljo bo en sedež iz vzhodnoevropske skupine sistema ZN, za katerega je kandidaturo pred Slovenijo naznanila Belorusija.
Belorusija ne vodi posebne kampanje za osvojitev sedeža, ministrica Fajon pa je dejala, da ne opaža, da bi jo v njenem imenu vodila Rusija, še manj pa Kitajska. “Imamo dobre odnose s Kitajsko. Tudi naš državni sekretar se je pred kratkim vrnil z obiska na Kitajskem z zelo pozitivnimi vtisi,” je v pogovoru s slovenskimi dopisniki v ZDA povedala ministrica in obenem priznala, da pri Rusiji Slovenija ne lobira.
“Gre nam zelo dobro. Moja dodana vrednost je, da lahko pridem do najvišjih politikov v posamezni državi in z največjim veseljem pomagam, čeprav gre za vladni projekt. Ampak predsednica republike se mora zavedati, da je zunanja politika tisto področje, kjer morajo vlada, državni zbor in predsednica delovati usklajeno,” je dejala Pirc Musar.
Rdeča nit pogovorov podnebne spremembe
Rdeča nit pogovorov s predstavniki držav glede kandidature so po besedah obeh podnebne spremembe. Predsednica je zagotovila, da druge države Sloveniji priznavajo, da je na tem pripravljena garati in verjame v “zeleno”.
“Ena velika rdeča nit so podnebne spremembe. Tudi voda, ki je tema sedanje konference, in tu lahko Slovenija veliko pokaže. Na področju zaščite pravice do pitne zdrave vode smo veliko naredili in poznajo nas kot državo, ki je aktivna na področju zelene skupine, podnebnih sprememb, človekovih pravic. Tu so neki skupni interesi, kjer vidimo, da je zanimanje za odpiranje novih partnerstev. Tudi na področju varnosti, miru in žensk. V tem krogu se ženske hitro povežemo in pogovori so običajno zelo prijetni,” je dejala ministrica.
Fajon verjame v zmago
Izida glasovanja, pri katerem mora Slovenija za uspeh dobiti 129 glasov v 193-članski Generalni skupščini, si Fajon ne upa napovedati, ampak ima dober občutek. “Ekipa dobro dela, stiki z delegacijami iz različnih držav so prijetni, prijateljski, sama pa se trudim poslušati, kaj so njihova pričakovanja od nekoga, ki sedi v Varnostnem svetu,” je dejala.
Za zdaj nima informacij, da bi še katera druga država iz Vzhodne Evrope vskočila v tekmo, kar je sicer že malce pozno, vendar pa se lahko kdo prijavi že med samim glasovanjem. “Sem previdna optimistka. Verjamem, da smo pripravljeni na zmago in upam ter želim, da v prvem krogu volitev,” je dejala.
Ruska agresija na Ukrajino je eden od pomembnih dejavnikov, ki bodo igrali vlogo pri volitvah, in tu je fronta jasna, čeprav vsi govorijo o miru. “Praktično vsi sogovorniki poudarjajo potrebo po miru pa tudi pomen prava in pravil. Tu so skupne točke,” je dejala ministrica.
“Slovenija je majhna država z velikimi ambicijami, ampak pri afriških državah na primer naletimo na prepričanje, da smo neobremenjeni še iz časov nekdanje Jugoslavije in neuvrščenih, kar jim veliko pomeni. Dejstvo je, da Slovenija nima težkih bremen in nas vidijo kot nekoga, ki bo znal braniti različne interese in hkrati interese majhnih držav, ki jih je v ZN več kot 100,” je dejala.
“V EU ni države, ki ne bi bila za mir”
“Jaz bom tu brutalno iskrena,” je na vprašanje, kako vojna v Ukrajini vpliva na lobiranje, odgovorila predsednica Pirc Musar. Spomnila je na vojno v Iraku, o čemer se je v sredo pogovarjala z iraškim kolegom. Ta se je začela, čeprav Irak ni imel orožja za množično uničenje. “Te države nam zelo zamerijo različno stališče glede vojne v Ukrajini. Sama sem in bom vedno zagovarjala, da se bo Ustanovna listina ZN v celoti brez izjem spoštovala za vse države.
Predsednica je dejala, da je znotraj EU na srečo še vedno enotno stališče, države iz drugih delov sveta pa manj razumejo bistvo vojne, ampak le čutijo njene posledice z višjimi cenami hrane in energije. “Tudi v Sloveniji je vse več razprav o tem, da EU morda naredi premalo za mir. Moj odgovor je zelo enostaven. Če kdo od teh, ki to pravijo, ve, kako priti do miru, bom z veseljem delala na tej agendi. V EU ni države, ki ne bi bila za mir. Ampak dokler sta oba predsednika – Volodimir Zelenski in Vladimir Putin – trmasta, pogajanj ne more biti,” je dejala.
Tudi predsednica ima sicer glede kandidature za VS ZN dober občutek. “Slovenija je prepoznavna kot država, ki ima svoje mnenje, videnje določenih procesov znotraj mednarodnih odnosov. Za razliko od nekaterih evropskih držav nima kolonialne preteklosti. Predvsem pa nam afriške države – na katerih se najbolj intenzivno dela – nimajo kaj zameriti.”
“Po pogovoru z državniki in zaradi napora, ki ga vlaga tudi ministrica Fajon in drugi, ostajam optimistična. Z državami se pogovarjamo o podnebnih spremembah, varnosti hrane in o tem, kar nam je skupno na tem edinem planetu, ki ga imamo.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje