Menu Item
V nagovoru diplomatom je predsednica republike Nataša Pirc Musar opozorila na možne posledice v diplomaciji, ki jo prinaša vrnitev Donalda Trumpa na čelo ZDA. Slovenija kot suverena država po njenem mnenju ne sme privoliti v zunanjo politiko, ki bo ali popolnoma prilagojena zunanji politiki ZDA ali pa bomo morali biti soočeni s posledicami. Kot je dejala, je dilema "ali si z mano ali si proti meni" škodljiva ne le za Slovenijo, temveč za vse male in srednje velike države, "ki morajo v plesu velesil skrbeti za svoj obstoj".
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v okviru letnega posveta diplomacije na Brdu pri Kranju nagovorila vodje slovenskih diplomatskih predstavništev in konzulatov.
Uvodoma se jim je zahvalila za dosedanje delo in dodala, da so v njenem uradu z njihovim delom zelo zadovoljni. Izpostavila je, da je slovenska diplomacija majhna, prav zaradi tega pa je pomembno, da je tudi vrhunska.
“Slovenija sistematično gradi in mora sistematično graditi profesionalno, državi privrženo diplomacijo, ne glede na to, kdo je na oblasti. Privoščimo si lahko samo diplomacijo, ki je utemeljena na meritokraciji in je ne ovirajo delitve ali partikularni interesi,” je dejala diplomatom.
V svojem nagovoru se je zavzela za pravično ovrednotenje dela diplomatov, ki po njenem mnenju ni vedno ustrezno, sploh pri diplomatih, ki opravljajo službe daleč od domovine. Poudarila je, da bi morali imeti vsi diplomati ustrezne materialne razmere za delo, na ta način pa tudi dostojno življenje zanje in za njihove družine.
Bomo morali izbrati popolno prilagoditev sodelovanja z ZDA ali pa sprejeti posledice?
Ob letošnjih volitvah v Evropski parlament in predsedniških volitvah v ZDA, kjer je zmagal Donald Trump, ki se bo po štirih letih vrnil v Belo hišo, je predsednica republike dejala, da je nehvaležno napovedovati, kaj bodo volilni rezultati pomenili za dogajanje v mednarodni skupnosti.
“Imamo pa dovolj razlogov, da lahko rečemo, da smo kot civilizacija tik pred tem, da globoko razočaramo sebe in zanamce. Da si priznamo, da še nismo opravili miselnega preskoka, v katerem bi mednarodno skupnost soustvarjali na podlagi vladavine mednarodnega prava, trajnostnega razvoja, varstva človekovih pravic za vse ljudi in vse enako, na podlagi solidarnosti, sočutja in dostojanstva za vse: ne pa prepuščali sveta na milost in nemilost egoizmu in sledenju zgolj lastnim interesom, ne oziraje se na posledice. In to kljub preteklim težkim izkušnjam, ki so v smrt pognale na milijone ljudi,” je poudarila Pirc Musar.
O vrnitvi Trumpa v Belo hišo v začetku prihodnjega leta je dejala, da bi lahko nova ameriška administracija krenila v boj za relativno prevlado glede na druge velike sile. Ob tem pa se že slišijo svarila iz ZDA, da bomo v Evropi, tradicionalni ameriški zaveznici, morda morali izbrati ali sodelovanje z ZDA z našo popolno prilagoditvijo njeni zunanji politiki ali pripravi na posledice, če bomo to sodelovanje zavrnili.
“Tako razmišljanje ni dobro. Na binarno omejitev svoje zunanje politike – za ali proti – kot suverena država ne moremo pristati. Tako omejena zunanja politika nas vodi zgolj v območje obračuna med velesilami, ki v času nastajanja multipolarnega sveta želijo zadržati zase oziroma osvojiti kar največji delež. Tako omejena zunanja politika postavlja ob stran resnične probleme, ki neposredno ogrožajo napredek naše civilizacije, kot sta razvoj in podnebna kriza,” je bila kritična predsednica republike.
Kot je dejala, je dilema “ali si z mano ali si proti meni” škodljiva ne le za Slovenijo, temveč za vse male in srednje velike države, “ki morajo v plesu velesil skrbeti za svoj obstoj”. Izpostavila je, da poleg zavezništva Nato, ki zagotavlja pomemben del varnosti, to varnost zagotavljata tudi multilateralizem in vladavina mednarodnega prava, ki ščitita majhne države in zagotavljata enakopravno vključenost v mednarodne odnose.
Pričakovati je mogoče, da se bodo preostale svetovne velesile odzvale na radikalen premik v zunanji politiki ZDA pod Donaldom Trumpom. Po njenem prepričanju se bodo odzvale različno – bolj ali manj agresivno, kar pa lahko vodi tudi do konfliktov.
“Izbira strani torej ne sme biti vse, kar lahko naša zunanja politika ponudi v teh kriznih časih. V Sloveniji moramo vztrajati pri tem, da sta mir in sodelovanje, utemeljena na mednarodnem pravu, naravno stanje, ne pa konflikti in izključujoče tekmovanje,” je dejala Pirc Musar.
Sloveniji nima izdelane zunanjepolitične strategije do številnih najvplivnejših držav sveta
Del govora je namenila boju proti podnebnim spremembam, omenila pa je tudi razmišljanja nekaterih diplomatov in poznavalcev mednarodnega prava, ki pravijo, da mednarodno pravo in svetovne organizacije pri reševanju težav na svetovni ravni nimajo več velike vloge. “Oziroma nobene vloge, če bi vprašali voditelja Ruske federacije in Izraela, kadar odločitve niso neposredno v podporo njunim uničujočim nelegalnim in nelegitimnim vojaškim akcijam,” je bila ostra predsednica republike.
Izpostavila je, da države v mednarodnih organizacijah ne smejo biti tiho, in Slovenija se ne sme bati biti glasna. Prepričana je, da bi morali iskati zaveznike pri iskanju skupnih rešitev, ki temeljijo na zagotavljanju mira, človekovih pravic in mednarodnega prava, v tistih državah, ki prav tako verjamejo v pravico in dolžnost ne biti tiho.
“Aktivno prizadevanje za mir in pravičnost v mednarodni skupnosti od nas ne nazadnje pričakujejo ljudje, državljanke in državljani, prebivalke in prebivalci Slovenije. Mi vsi smo najprej odgovorni njim – država smo ljudje. Zato in še posebej zato moramo biti glasni in iskati zaveznike, enako misleče države, da bi skupaj prepričali tudi drugače misleče. To počnemo kot nestalna članica Varnostnega sveta in to moramo početi še naprej tudi v drugih forumih,” je poudarila.
Pohvalila je prizadevanja in dosedanje delo diplomatske akademije ministrstva za zunanje in evropske zadeve, ob tem pa je izpostavila, da Slovenija potrebuje bolj dodelano strategijo zunanje politike. Po njenih besedah Slovenija nima izdelane zunanjepolitične strategije do niti ene od ta čas najvplivnejših držav sveta, kot so Brazilija, Indija, Kitajska in ne nazadnje tudi Ruska federacija.
“Imamo izdelano strategijo do držav Zahodnega Balkana. Upoštevaje naše gospodarske interese bi morda morali imeti izdelano strategijo tudi do držav srednje Azije. Glede na to, kje so za nas zanimivi trgi, kjer vrvi od hitro rastočega prebivalstva z izjemnimi prispevki mladih, in glede na to, kje bodo prihodnja težišča mednarodnega dogajanja, pa tudi strategijo do vzhodne Azije, jugovzhodne Azije in Afrike,” je diplomatom še dejala Nataša Pirc Musar.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje