Menu ItemSlovenski misijonar na Madagaskarju Pedro Opeka, ki se v Sloveniji mudi po osmih letih, se je sestal s predsednico republike Natašo Pirc Musar in zunanjo ministrico Tanjo Fajon.
Slovenski misijonar na Madagaskarju Pedro Opeka se je danes ločeno sestal s predsednico republike Natašo Pirc Musar in zunanjo ministrico Tanjo Fajon, s katerima je med drugim razpravljal o razmerah na Madagaskarju ter njegovem večdesetletnem humanitarnem delovanju. Obe sta pohvalili njegovo pomoč ljudem v stiski in prispevek k solidarnejši družbi.
Pirc Musar je na srečanju izpostavila, da je njegov prispevek navdihujoč, njegova volja, vztrajnost in spodbujanje ljudi k aktivni solidarnosti pa kažipot k boljši in prijaznejši družbi. Najrevnejšim in pomoči potrebnim vrača upanje v življenje, saj jim pomaga pri najosnovnejših življenjskih potrebah, dostopu do hrane, zdravnika in dela, je sporočil urad predsednice.
Slovenskega misijonarja je danes sprejela tudi ministrica Fajon. Zahvalila se mu je za njegovo predanost in mu zagotovila, da bo Slovenija s svojo humanitarno dejavnostjo tudi v prihodnje pomagala njegovemu delu na Madagaskarju, je na omrežju X zapisalo zunanje ministrstvo.
Misijonar je po osmih letih v torek prispel na obisk v Slovenijo. Istega dne je obiskal avstrijsko Koroško, v Sloveniji pa se bo mudil do srede.
Pedro Opeka je prvič odšel na Madagaskar kot bogoslovec že leta 1970. Pretresla ga je velika revščina, v kateri živijo ljudje na obrobjih smetišča glavnega mesta Antananarivo. Skupaj s somišljeniki je zato leta 1989 ustanovil humanitarno združenje Akamasoa, katerega namen je pomagati ljudem, da se rešijo iz začaranega kroga revščine.
S sodelavci je zgradil več vasi in centrov Akamasoa, s katerimi je želel dati revnim ljudem možnost dostojnega življenja. Z njimi gradi stanovanja, cerkve, šole, športne dvorane in zdravstvene dispanzerje. Akamasoa je pomagala že več kot 500.000 Malgašem. Zgrajenih je bilo več kot 4.000 hiš, v Akamasoi in njenih vaseh pa živi več kot 25.000 ljudi.
Skupnost je zasnovana tako, da njeni prebivalci in uporabniki sami sodelujejo pri njeni izgradnji. Kljub temu mora Opeka vsako leto zagotoviti izdatna finančna sredstva darovalcev, da Akamasoa lahko nadaljuje s svojim poslanstvom.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje