Menu Item
Plačevanje vadnine, športnih dresov, prevozi na treninge in tekme. Športna dejavnost otrok je lahko za starše kar precejšen finančni zalogaj. Posebej se lahko zaplete, če želi otrok zamenjati klub, v katerem trenira – starše v tem primeru lahko doletijo dodatni stroški, pa čeprav jih ne bi smeli. Za prestope otrok s sklicevanjem na nadomestilo za vzgojo ponekod računajo tudi več tisoč evrov, varuh športnikovih pravic Rožle Prezelj pa ob tem izpostavlja: "Ne moreš izdati računa za nekaj, česar nisi naredil." Predlaga tudi rešitev, ki bi bila poštena tako za klub kot za športnika.
Otroci, ki v popoldanskem času trenirajo v različnih športnih klubih, si včasih zaželijo spremembe. Ali se tam ne počutijo dobro, jim ne ustreza način vadb, bi radi napredovali … razlogov za to je veliko. Kljub upravičenosti za prestop pa marsikatere starše preseneti, ko jih klub obvesti, da bo treba za izpisnico odpreti denarnico. Čeprav gre za otroke, ki se s športom ukvarjajo amatersko in s klubi nimajo sklenjenih nobenih pogodb.
Po naših informacijah so največja nadomestila za prestop v košarki, kjer se končni zneski gibljejo tudi v višini več tisoč evrov. Sledita nogomet in rokomet, kjer je treba za prestop otroka plačati okoli 1.000 evrov. Pri individualnih športih pa nadomestil za prestop načeloma ni.
V praksi ob prestopih obstaja več različnih plačil: nadomestilo za prestop, odškodnina in nadomestilo za vzgojo. Prvega zadnjih nekaj let ureja zakon o športu, drugega obligacijski zakonik, tretjega pa individualne pogodbe športnih klubov ali zvez. Največ težav se pojavlja pri razumevanju razlik med temi nadomestili, sta v pogovoru za N1 povedala varuh športnikovih pravic Rožle Prezelj in glavni inšpektor za šport Peter Lević.
Prvo nadomestilo, nadomestilo za prestop, zadnjih nekaj let ureja zakon o športu. Kot je pojasnil Prezelj, je bilo področje nadomestil pred zadnjo prenovo zakona popolnoma neurejeno, klubi pa so zato lahko zaračunavali zelo visoke zneske. Zdaj zakon v 34. členu določa, da športnik lahko prosto prestopa med športnimi organizacijami in da mora morebitno nadomestilo za prestop plačati novi klub – pa še to le pod določenimi pogoji.
“Novi klub primeru prestopa nikoli ne sme reči: ‘Starši, vi plačajte, če želite, da otrok trenira pri nas,'” je ponazoril Lević. “V teoriji to nadomestilo novi klub plača staremu klubu,” dodaja Prezelj.
V praksi pa se stvari odvijajo tudi drugače. Sploh, kadar si prestopa zaželi otrok, ki se morda novemu klubu ne zdi dovolj dober, da bi zanj želel plačati nadomestilo. Otrok v tem primeru sicer lahko trenira v novem klubu, a zaradi neizdaje izpisnice nastane težava z registracijo in zato ne more tekmovati. “V praksi se načeloma dogaja tako, da starši dajo denar klubu, da klub potem plača nadomestilo,” je izpostavil Prezelj.
“Staršem vedno pravimo, da ne smejo plačati, pa se vseeno zgodi, da plačajo,” primer komentira inšpektor. V takih prekrških inšpektorat lahko oglobi športno organizacijo – kazni za klub se gibljejo med 1.000 in 2.000 evri, globe za odgovorno osebo so od 500 do 1.000 evrov.
Nadomestilo, ki pade na starše: “Naj bo pošteno”
Drugače je z nadomestilom za vzgojo. “To je nova stvar, ki so jo klubi uvedli po zakonski omejitvi nadomestil za prestope,” je pojasnil Lević.
Nadomestila za vzgojo urejajo interni akti oziroma registracijski pravilniki zvez in klubov. Kako visoko je nadomestilo (in ali ga klub zahteva), je odvisno od športnih organizacij, med katerima prestopa športnik, plača ga športnik oziroma njegovi starši ali skrbniki.
“Tega določila zakon ne opredeljuje, niti omejuje. Določeni klubi, ki staršem ne smejo več zaračunavati prvega nadomestila, zaračunavajo tega,” je dodatno opisal glavni inšpektor in dodal: “Tukaj velikokrat nastanejo nesoglasja, ker nekateri klubi želijo visoke zneske za vzgojo. Ko jih na inšpektoratu vprašamo, kaj so vzgajali, pa ne znajo povedati.”
Podobno se sprašuje Prezelj in obenem izpostavlja vprašanje upravičenosti kluba do tega izplačila – programi za otroke in mladostnike so načeloma financirani z javnim denarjem, torej s strani lokalnih skupnosti in vadnine staršev. “Če pustimo pravno podlago ob strani, se pojavi velika moralna dilema – kako si lahko upravičen, da zaračunaš vložek kluba, če klub z vidika lastnih komercialnih sredstev ni ničesar vložil v programe in razvoj tega športnika.”
Poziva tudi k preglednosti nadomestil za vzgojo. “Če se zaračunavajo nadomestila, naj se zaračuna pošteno. Naj se pove, kolikšen je bil vložek javnih sredstev, staršev in kluba. Menim, da je treba pogledati pravno upravičenost nadomestila za vzgojo. Na mednarodnem nivoju oziroma pravila za mednarodne prestope so jasna in urejena, samo pri nas ne. Tudi v navadnem gospodarstvu ne moreš izdati računa za nekaj, česar nisi naredil.”
Rešitev solidarnostni skladi?
Na drugi strani pa varuh športnikovih pravic poudarja, da je treba razumeti tudi klube, ki imajo svojo avtonomijo. “Predvsem v skupinskih športih je tako, da nekateri ne morejo igrati v prvi ligi in so tako imenovani razvojni klubi. Tu nastopi razumljiv argument zvez, da ti klubi vzgajajo novo bazo športnikov.” Prezelj v tem primeru predlaga rešitev v obliki solidarnostnih skladov. Razlika trenutnega sistema in solidarnostnih skladov je konceptualna. V primeru sklada gre za generičen pristop, denar pa bi se delil na podlagi vnaprej določenega ključa, na primer števila prestopov med klubi, ligami …
Oziroma bi težavo reševal na način, da se klub s športnikom odkrito pogovori o tem, koliko bo vanj vložil, športnik pa se tudi sam odloči, ali bo to sprejel ali ne. “Zakaj bi nekomu računal, če je sedel na klopi in se klub ni zanimal zanj?”
KZS: Ena točka stane 600 evrov
Končni znesek omenjenega nadomestila za vzgojo klubi izračunajo v točkah, ki jih postavijo športne zveze. Na Košarkarski zvezi Slovenije so za N1 povedali, da je ena točka pri njih vredna 600 evrov, merila pa so: število odtreniranih sezon, nastopi za reprezentance, kategorizacija igralca in rang tekmovanja, v katerega prehaja. “Plačilo nadomestila ni povezano z zadrževanjem prestopa,” so dodali. Nadomestila pri otrocih, mlajših od 15 let, ne zahtevajo.
Atletska zveza pa je pojasnila, da se nadomestilo v slovenski atletiki, vsaj v praksi, ne plačuje. “Če odgovorimo teoretično, pa bi bilo nadomestilo povezano z vlaganjem sredstev za razvoj atletove športne kariere.” Nadomestilo za prestop bi lahko zahtevali le ob izpolnjenih obeh določilih 34. člena zakona o športu, kar pa se do zdaj še ni zgodilo, so tudi dodali.
Plačilo nadomestila omejuje tudi olimpijski komite
Pravico klubov do zaračunavanja nadomestil pri prestopih mladih amaterskih nepogodbenih športnikov s pravilnikom ureja tudi Olimpijski komite Slovenije (OKS), kamor spadajo vse večje športne zveze. Z njimi med drugim ne dovoljuje zaračunavanja nadomestila za vzgojo za športnike, mlajše od 14 let. “Za prestop športnika, ki ob prestopu iz ene športne organizacije v drugo športno organizacijo v koledarskem letu še ne dopolni starost 14 let, ne sme nobena od športnih organizacij zahtevati plačila za prestop oziroma nadomestila za vzgojo, ne od športnika in tudi ne od športne organizacije, v katero želi prestopiti.” Nadomestilo se lahko zahteva le pod posebnimi pogoji.
Organizacija, iz katere športnik želi prestopiti, lahko v vsakem primeru zahteva povračilo za dodatni vložek v športnika, če ima organizacija s športnikom ali njegovimi zakonitimi zastopniki sklenjen veljaven individualiziran dogovor za vzgojo športnika, ki izkazuje plačevanje individualnih stroškov iz zasebnih sredstev organizacije za športnika, ki so neposredno povezani z razvojem njegove športne kariere, in sicer: stroški prehrane, stanovanja, plačilo individualne vadnine, nakup osebne opreme, prevoza na tekmovanja ali vadbo, žepnine, zdravljenja ali zdravstvenega zavarovanja. Športna organizacija mora ob tem priložiti uradna dokazila.
Kaj v primeru sporov?
Občasno se med klubi in starši zaradi neizdaje izpisnice oziroma zahtevka za plačilo nadomestila pojavijo nesoglasja. Prezelj sicer opaža, da so starši zadnja leta precej ozaveščeni, da jih ob menjavi kluba lahko doletijo dodatni stroški, in se nanj obračajo bolj z nasveti kot težavami. Lani je tako denimo obravnaval šest primerov, povezanih s 34. členom zakona o športu, predlani sedem, leta 2021 deset, še leto pred tem pa 15.
Kadar se športnik z dilemo obrne na varuha, se Prezelj poskuša dogovoriti s klubi. Če ne dosežejo soglasja, zadevo preda na inšpektorat. Kot omenjeno, težava najpogosteje nastane ravno zaradi neizdajanja izpisnic, saj v tem primeru otrok ne more tekmovati v novem klubu oziroma se tam sploh ne more registrirati.
“Ko se k meni obrnejo po pomoč, pomagam in jih usmerjam, kako naj ravnajo in rešujejo zadevo, povratne informacije, kako se je zadeva rešila, pa načeloma ne dobim,” dodaja.
Tudi inšpektor ne ve, kako se konča večina nesoglasij glede plačila različnih nadomestil ob prestopu, saj po posredovanju ne dobijo povratne informacije. “Očitno se po naši intervenciji vedno nekaj dogovorijo. Enkrat sem sicer po nekem času slišal, da so starši nekaj plačevali, čeprav ne bi smeli,” je dodal.
Letos so na inšpektoratu za šport zaradi neizdajanja izpisnic obravnavali 13 primerov. Na leto sicer obravnavajo približno 20 s tem povezanih prijav. Pogosto prejemajo tudi klice z vprašanji, ki pa jih ne beležijo. “Največ prijav, vezanih na prestope športnikov, zaznavamo pri nogometu, ki je tudi najbolj množičen šport,” dodaja Lević.
Ob koncu je inšpektor še izpostavil, da so starši premalo pozorni na interne akte zvez in pristopne izjave, ki jih podpisujejo ob vstopu otroka v športno organizacijo. Ko šestletnika vpišejo v klub, dobijo v podpis izjavo, kjer piše, da se strinjajo z vsemi akti kluba. Tam piše tudi, kako je s prestopi, in to malokdo prebere. Ko pa je otrok star 15 let in si želi v drug klub, pa ugotovijo, da je treba plačati.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje