Čeprav je vnetje zunanjih sluhovodov pogosta bolezen, ki predvsem v poletnih mesecih prizadene tudi veliko otrok, lahko povzroči nevšečnosti, še posebej če se pojavi sredi dopusta, ko je lahko dostop do zdravniške oskrbe otežen ali omejen. Kaj ga povzroča, kaj storiti, če začne boleti uho, in kaj zdravniki svetujejo tistim, ki so nagnjeni k tej bolezni? Od kod poimenovanje "plavalno uho", ki ga uporabljajo v nekaterih jezikih?
Vnetje zunanjih sluhovodov je bolezen, ki jo povzročajo bakterije, redkeje glive, pogosto pa se pojavlja prav v poletnih mesecih, v toplih in vlažnih pogojih. Samo v urgentni ambulanti otorinolaringologije (ORL) ljubljanskega UKC od konca maja dnevno oskrbijo približno deset pacientov.
V angleščini se je bolezni prijel izraz “swimmer’s ear”, v dobesednem prevodu to pomeni “plavalno uho”. Kot je dejal specialist otorinolaringologije dr. Aleš Grošelj, je prevod neposrečen, ki sicer kaže “na vzrok nastanka vnetja, saj se vnetje sluhovoda večinoma pojavlja v kopalni sezoni”. Kot navajajo na spletni strani ljubljanskega kliničnega centra, je odločilen dejavnik za razvoj vnetja zmanjšana količina zaščitnega sloja ušesnega masla, ki sluhovod čisti, ščiti in deluje kot lubrikant. Po razlagi otorinolaringologa Grošlja prekomerno močenje sluhovodov ali voda, ki po plavanju ostane ujeta v njem, izpira ušesno maslo ter mehča kožo sluhovodov, kar omogoči vdor bakterij v kožo in nastanek vnetja. Razvoj vnetja lahko dodatno spodbudijo tudi potenje, anatomsko ozki sluhovodi, uporaba slušnih aparatov, ušesnih slušalk, čepov, poškodbe pri mehanskem čiščenju (npr. z vatirano palčko) in draženje kože zaradi šamponov ali lakov za lase. Tudi kopanje v umazani vodi, je dodal srbski strokovnjak, specialist otorinolaringologije Ivan Baljošević. Za N1 Beograd je pojasnil, da je 45 odstotkov bolnikov starih med pet in 14 let. Bolezen se pojavi nenadno, v 24 urah, je še dodal.
Zunanji sluhovod je približno 2,5 cm dolga cev, ki povezuje uhelj in srednje uho. Opno, ki razmejuje sluhovod in votlino srednjega ušesa, se imenuje bobnič. Koža sluhovoda vsebuje dlačne folikle, žleze lojnice in žleze, ki izločajo ušesno maslo ali cerumen. Dr. Grošelj je dejal, da je ušesno maslo najbolje pustiti pri miru. Samočistilni mehanizem ušesa namreč potiska ušesno maslo z odluščenimi celicami kože navzven, zato večina ljudi ne potrebuje čiščenja sluhovodov in odstranjevanja ušesnega masla, je še dodal.
Simptomi: srbečica, bolečina, izcedek …
V zgodnji fazi vnetja se pojavi srbenje, ki mu kmalu sledita bolečina in izcedek, navajajo na spletni strani kliničnega centra. Pogosta sta tudi občutek polnosti in naglušnosti, ki se pojavita takrat, ko se sluhovod zamaši zaradi izcedka ali otekline kože. Bolezen spremlja tudi huda bolečina, ki jo še dodatno poslabša že rahel pritisk ali poteg za uhelj. Običajno so bolniki zaradi bolečine še dodatno prizadeti. Pojavijo se tudi povečane bezgavke na vratu. Vnetje se lahko širi v predel uhlja. Takrat postane uhelj rdeč, otečen in boleč.
Na UKC Ljubljana zato pravijo, da je ob vnetju sluhovoda treba obiskati zdravnika, ob tem pa odsvetujejo uporabo zdravil iz ljudske medicine, kot so olja ali natresk, saj to lahko dodatno poslabša stanje, zdravniku pa oteži čiščenje sluhovoda. Če vnetje ni hudo izraženo, zadostujejo že preparati, ki zakisajo sluhovod, saj je kislo okolje toksično za mnoge bakterije in glive. V primeru močneje izraženega vnetja je potrebno zdravljenje s protimikrobnimi učinkovinami v obliki, kapljic, mazil ali krem. Pri zdravljenju je pomembno tudi temeljito čiščenje, ki ga izvede zdravnik.
Vnetje zunanjega sluhovoda ni vnetje srednjega ušesa
Ob vnetju ušes lahko marsikdo pomisli na vnetje srednjega ušesa. A vnetje zunanjega sluhovoda in vnetje srednjega ušesa sta pri večini dve različni bolezni, tako po svojem nastanku kot po klinični sliki, sporočajo s kliničnega centra. “Kar ju povezuje, je zgolj bolečina v ušesu,” je dejal otorinolaringolog Grošelj in dodal, da vnetje srednjega ušesa pomeni vnetje bobnične votline (prostora za bobničem), največkrat gre za posledico prehlada in s tem slabo prehodne Evstahijeve cevi. Vnetje zunanjega sluhovoda pa je vnetje kože sluhovoda – torej prostora pred bobničem.
Med najpogostejšimi povzročitelji so po Baljoševićevih besedah bakterije Pseudomonas aeruginosa (20 do 60 odstotkov primerov), Staphylococcus aureus (10 do 30 odstotkov primerov), zelo redko pa vnetje ušes povzročijo bakterije Escherihia coli, Proteus in Klebsiella species. Vnetje lahko povzroči tudi več bakterij naenkrat, tudi glivice in virusi, ampak ti primeri so po besedah strokovnjakov redki.
“Ključno je ušesno maslo”
Nasvet zdravnika, za vse, ki so nagnjeni k bolezni
Med nekaterimi preventivnimi nasveti na spletu so nošenje plavalne kape in ušesnih čepkov, sušenje ušes po kopanju, izogibanje vatiranim palčkam in izogibanje plavanju v umazani vodi. A Grošelj je dejal, da za tiste, ki so nagnjeni k tej bolezni, ni bližnjic. Največ lahko storijo s tem, da se izogibajo močenju ušes.
Preventivne nasvete, ki so objavljeni na spletu, zato označuje za smiselne, a je dejal, da so tudi nepraktični. Ušesa je zelo težko posušiti, veliko ljudi v ta namen uporablja vatirane palčke, ki pa stanje lahko poslabšajo. Uporaba plavalne kape ne more povsem preprečiti stika ušesa z vodo, težava z zamaški pa je, da je težko izbrati primernega in dovolj kakovostnega, da ne poslabša stanja, je pripovedoval. Osebno bolnikom svetuje, da po kopanju uporabljajo kapljice alkohola in kisa (ki so na voljo tudi v lekarnah). Alkohol kožo razkuži in ob izhlapevanju osuši, kis pa s svojim kislim pH prepreči razvoj bakterij in gliv ter v tem oziru posnema vlogo ušesnega masla.
Vnetje sluhovoda redko lahko vodi v resna stanja, ki ogrožajo življenje. Strokovnjaki pravijo, da so ogroženi predvsem starejši bolniki s sladkorno boleznijo in imunsko oslabeli bolniki. Vnetje se lahko širi zunaj ušesa v okolna mehka tkiva in kosti lobanjske baze, zaradi česar bolniki potrebujejo daljše zdravljenje v bolnišnici tako z lokalnimi kot tudi sistemskimi antibiotiki. V nekaterih primerih celo kirurški poseg za odstranitev mrtvine in vnetnega tkiva. Vendarle se ti zapleti razvijejo redko, so še dodali strokovnjaki.
Pogosto se vnetje sluhovodov zamenjuje s kronično srbečico sluhovodov, ki se lahko z različno intenzivnostjo pojavlja več let. Najpogosteje je vzrok srbenja sluhovodov premalo ušesnega masla ali njegova spremenjena sestava, ki vodi v suho kožo sluhovodov in neprijeten občutek srbenja. Na voljo je sicer nekaj preparatov za blaženje težav. Vseeno je tudi v teh primerih priporočljiv obisk zdravnika, ki lahko izključi druga stanja. Srbenje sluhovodov je namreč lahko posledica tudi kontaktnega dermatitisa, luskavice in kronične okužbe z bakterijami in/ali glivami, še navajajo na UKC.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
#related-news_1
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!