Menu Item
DZ je danes potrdil novelo zakona o preprečevanju omejevanja konkurence in nov zakon o tržni inšpekciji. Glasove k prvi so prispevali tudi opozicijski poslanci, ki pa so znova izrazili nasprotovanje nekaterim določbam novele zakona o tržni inšpekciji, kot je uvedba pripravljenosti na delo inšpektorjev.
Poslanci so novelo zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, s katero se v slovenski pravni red prenaša dve evropski uredbi, podprli soglasno z 79 glasovi.
Kot je pojasnil minister za gospodarstvo Matjaž Han, se bo z novelo zagotovilo transparentno konkurenco za slovenska podjetja na digitalnih trgih. Vanjo pa so vključili tudi nekatere predloge Agencije za varstvo konkurence, s katerimi se odpravljajo pomanjkljivosti glede postopka opustitve in znižanja administrativnih sankcij za podjetja, udeležena v kartelnem dogovarjanju.
Za netransparentna in nepravična ravnanja so predvidene sankcije v višini največ dveh odstotkov letnega prometa podjetja v predhodnem poslovnem letu. Novela zakona dopolnjuje tudi določbe glede razkritja podatkov, s čimer bo imela agencija za varstvo konkurence dostop do tajnih podatkov, če so ti del dokaznega gradiva, je dodal Han.
V poslanski skupini Svoboda so menili, da bodo nove pristojnosti za agencijo prispevale k pospešitvi in izboljšanju njenih postopkov. Novela naj bi tudi spodbudila podjetja in posameznike k aktivni samoprijavi nedovoljenih poslovnih praks. V SD pa so izpostavili, da je zagotavljanje poštenih konkurenčnih pogojev ključno za oblikovanje zdravega gospodarstva in poštenih poslovnih odnosov, zato je treba tudi na tem področju preprečiti izkoriščanje šibkejše strani.
Po 26 letih novi zakon o tržni inšpekciji
Novi zakon o tržni inšpekciji bo nadomestil veljavnega iz leta 1997. Vlada ga je pripravila na pobudo Tržnega inšpektorata RS, ki je organ v sestavi ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Po besedah ministra Hana gre predvsem v smeri izenačitve pogojev inšpekcijskega nadzora, izpolnjevanja pogojev za delo tržnih inšpektorjev z drugimi inšpektorji, odprave administrativnih ovir, večje varnosti potrošnikov in učinkovitejšega izvajanja inšpekcijskih postopkov.
Največ pozornosti so poslanci v predstavitvi stališč namenili uvedbi pripravljenosti na delo tržnih inšpektorjev in pooblastila inšpektorjem, da opravijo nakup blaga tudi s skrivno identiteto. Kot je pojasnil Han, je namen prve določbe potreba po zagotovitvi prisotnosti tržnega inšpektorja na terenu izven delovnega časa. Ker je večino takšnih nadzorov mogoče predvideti vnaprej in odrediti nadurno delo oz. prerazporediti delovni čas posameznega inšpektorja, bi se po njegovem pripravljenost za delo odrejala izjemoma.
V SDS so predlagali črtanje členov, ki se nanašata na uvedbo pripravljenosti na delo inšpektorjev in nakupe blaga s skrivno identiteto. V uvedbi pripravljenosti na delo vidijo odstop od siceršnje sistemske ureditve dela inšpektorjev, opozorili pa so tudi na možnost zlorabe tega mehanizma. Podobne pomisleke glede omenjenih členov so izrazili tudi poslanci NSi.
Dopolnili nista dobili podpore zadostne večine poslancev, DZ pa je zakon sprejel ob nasprotovanju poslancev NSi ter vzdržanih poslancih SDS.
