Menu Item
Odbor državnega zbora za delo je pripravil dopolnjeni predlog resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami za obdobje od leta 2024 in 2029. Z njim naj bi zagotovili boljšo obravnavo, položaj in zaščito žrtev takšnega nasilja. Kaj o predlogu menijo v državnem zboru?
Po besedah ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luke Mesca je od zadnjega sprejetja resolucije minilo 15 let, od leta 2014, ko je prejšnja prenehala veljati, pa deset let ni bilo strateškega dokumenta, ki bi določal cilje, ukrepe ter ključne nosilce politik za preprečevanje in zmanjševanje nasilja v družini.
Predlog po njegovih besedah predvideva ustrezne predpise za dodeljevanje skrbi za otroka in določanje stikov v primerih nasilja v družini. Hkrati bo pripravljena podlaga za možnost, da se v določenih primerih samostojno ureja otrokove zadeve, denimo izbiro šole ali vrtca, brez soglasja drugega starša. Prav tako so načrtovani programi za krepitev strokovne usposobljenosti vseh, ki delajo na področju nasilja, pa tudi za novinarje in urednike bodo potekala izobraževanja o načinu poročanja o nasilju.
Minister ni zadovoljen z odpravljanjem neenakosti med spoloma. O tem pričajo tudi podatki, da je za starševski dopust zaradi bolnega družinskega člana leta 2021 zaprosilo 82 odstotkov žensk in 18 odstotkov moških. Krajši delovnik zaradi starševstva je koristilo več kot 97 odstotkov mam in zgolj okoli 2,5 odstotka očetov. “Tu govorimo o neenako razporejenih bremenih v družini, kar izvira iz neenakega položaja moških in žensk,” je opozoril.
Po drugi strani so v več kot 90 odstotkih žrtve nasilja ženske. “Vsaka 20. je bila deležna spolnega nasilja, vsaka 10. tudi fizičnega nasilja,” je povedal.
Pri Zagovorniku načela enakosti so opomnili, da so ženske z invalidnostmi še bolj pogosto žrtve nasilja kot tiste brez invalidnosti. Nedostopnost do varnih zatočišč in varnih hiš zanje po Zagovornikovem svarilu lahko pomeni diskriminacijo. Hkrati so pozvali, da je treba zagotoviti zatočišča in varne hiše tudi za moške, ki so žrtve nasilja. Številke sicer res kažejo, da je od desetih žrtev nasilja moški le eden in žensk devet. Toda nasilja nad moškimi je po njihovih ugotovitvah dejansko več.
Prepoved približevanja se pogosto krši
V razpravi je Eva Irgl iz SDS menila, da mora država storiti vse, da nudi ustrezno podporo žrtvi nasilja v družini. Ta je pogosto materialno odvisna od povzročitelja nasilja, kar pomeni dodatno težavo, je opomnila. Nasilno vedenje po njenih besedah prinaša boleče posledice tudi za širše družbeno okolje.
Lucija Tacer iz Svobode vidi v predlagani resoluciji veliko dobrih ukrepov. Lahko pa bi dodali še nekatere, je menila. Tako bi lahko po njenem mnenju izboljšali nadzor nad prepovedjo približevanja žrtvi, ki je izrečena povzročitelju nasilja. Prepoved približevanja se namreč pogosto krši. Sicer pa bi se bilo treba po njenem mnenju bolj učinkovito lotiti vzrokov, ki privedejo do nasilja. Med njimi je denimo alkohol, je izpostavila.
V SD so spomnili, da je bilo v zadnjem obdobju storjenega precej, da bi bilo nasilja nad ženskami in v družini manj. Pomemben korak na tej poti bo tudi obravnavani predlog resolucije, je prepričan poslanec SD Soniboj Knežak. Po njegovih besedah bi bilo treba varne hiše opredeliti kot javno službo, da bi bilo njihovo financiranje nemoteno.
Predsednik odbora Milan Jakopovič iz Levice je medtem kot nujne izpostavil izvedbene načrte, “torej kdaj bo kdo kaj naredil”, z vključenimi kazalniki. “Fino bi bilo, da se to čim prej uvede v praksi,” je menil.
Sprejeli so tudi nekaj dopolnil. Z njimi so med drugim odgovorili na pripombe zakonodajno-pravne službe DZ.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!