Po državi v slabem stanju več kot polovica cest. Kako je v Ljubljani?

Po državi je v zelo slabem ali slabem stanju 51 odstotkov državnih in regionalnih cest. Številka se marsikomu zdi visoka, a še pred sedmimi leti sta bili v tako slabem stanju kar dve tretjini cest. Kako pa je v Ljubljani? Zadnje čase se namreč kritike občanov vrstijo druga za drugo.

Na spletni strani ljubljanske občine, kjer lahko občani zapišejo svoje pohvale in pripombe, se zadnje čase vrstijo kritike na račun ljubljanskih cest in ulic. To je le nekaj njihovih zapisov:

“Na Obvozni cesti so velike luknje, cesto je treba zapreti, ker je zelo nevarna tudi za motoriste.”

“Prosim, če se sprehodite po Cesti v Gorice. Deležni boste blatne prhe od nog do glave.”

“Zanima me, ali bo Cesta na Mesarico kdaj urejena? Trenutno je po njej težko voziti. Skoraj povsod so luknje (najhuje je ob večjih nalivih), če pride nasproti vozilo, se težko kam umakneš kot pa še v eno luknjo.”

“Nujno je potrebno popravilo ceste od hiše Polje 359 do šole Polje. Korenine lipovega drevoreda dvigujejo asfaltirano cestišče, in sicer tudi do 30 centimetrov višine. Vožnja je zelo otežena, cesta je nevarna tudi za kolesarje in pešce.”

Poškodbe na ljubljanskih cestah. — Poškodbe cestišča v okolici OŠ Polje. (Foto: N1)

Kako so videti nakatere poškodovane ljubljanske ceste in ulice, si oglejte v videu na vrhu članka.

Kako občina določa prioritete popravil?

Koliko cest in ulic v prestolnici je v podobnem stanju? Na Mestni občini Ljubljana odgovarjajo, da tega podatka nimajo, hkrati pa priznavajo, da so nekatere v res slabem stanju.

“Zavedamo se, da si občani želijo obnove mnogih cest v mestu, nekatere so res dotrajane, zato tudi izvajamo prenove, vendar je potrebno razumevanje, da se dela izvajajo postopoma, skladno s prioritetami.”

Te določajo skupaj z vzdrževalcem cest, s predlogi četrtnih skupnosti in skladno z ostalimi načrtovanimi prenovami komunalnih vodov v cesti ali gradenj ob cestah. “Pri tem je zelo pomembno, kakšne kategorizacije je cesta, koliko prometa se na njej odvija in kakšen ukrep potrebuje, na primer preplastitev, prenova komunalnih vodov, prometna ureditev, površine za pešce in kolesarje …”

Po njihovih besedah se načrt sanacijskih del sproti dopolnjuje. Spreminjajo ga na podlagi pobud občanov, pa tudi če naknadno ugotovijo, da je treba zaradi varnosti sanirati dodatne dele cest.

“Najbolj uničene odseke obnavljamo sproti”

Na občini pojasnjujejo, da so številne ceste, ki so najbolj uničene, že obnovili ali pa obnove potekajo.

Izpostavili so obnovo Ižanske ceste od Jurčkove ceste do križišča z že prenovljeno cesto Črna vas. Del ceste od Botaničnega vrta do Jurčkove ceste je že prenovljen; prav tako se obeta prenova mostu čez Ižico. “V teku je rekonstrukcija Linhartove ceste, poteka izgradnja južnega dela Industrijske ceste, nedavno smo začeli obnovo Čufarjeve ulice med Resljevo cesto in Kotnikovo ulico.”

Načrtujejo še celovito obnovo Jurčkove ceste, Peruzzijeve ulice in Dolenjske ceste med Rakovnikom in Rudnikom. “V načrtu imamo ureditev Aleje Žale (Tomačevska cesta), prenovo Zaloške ceste in ulice Ob Ljubljanici, rekonstrukcijo dela Barjanske ceste od Finžgarjeve ulice do priključka na avtocesto, pri čemer je predobremenilni nasip že narejen. Predvidevamo še rekonstrukcije Tbilisijske ceste, Litostrojske in Šišenske ceste ter obnovo Ceste v Gorice in Poti heroja Trtnika.”

Navedli so še gradnjo Potniškega centra Ljubljana, v sklopu katerega bodo obnovili tudi ceste v okolici stare železniške postaje, in projekt Čisto zate, v sklopu katerega poteka izgradnja kanala C0, pa tudi ureditev 261 cest.

Po državi v (zelo) slabem stanju 51 odstotkov državnih in regionalnih cest

Kakšno pa je stanje drugod po državi? Direkcija za infrastrukturo skrbi za 6.000 kilometrov državnih cest, katera bo imela prednost pri popravilu, pa je odvisno od pomembnosti posamezne ceste, poškodovanosti cestišča in seveda denarja, ki ga ima na razpolago.

Vsako leto stanje cest ocenijo z modificiranim švicarskim indeksom (MSI), ki kaže, da se stanje cest v zadnjem obdobju izboljšuje. Glavni razlog je, da država obnovi cest namenja več denarja kot v preteklosti, pravijo na direkciji. “Če smo imeli v času gospodarske krize izrazito zmanjšanje denarnih sredstev, so se ta sredstva po letu 2016 povečala,” so ponazorili.

Meritve kažejo, da je bilo prav v letih 2016 in 2017 v zelo slabem in slabem stanju kar 60 odstotkov glavnih in regionalnih cest, v dobrem in zelo dobrem stanju pa 31 odstotkov. Zadnji podatki iz let 2022 in 2023 kažejo, da je v zelo slabem in slabem stanju 51 odstotkov, v dobrem in zelo dobrem stanju pa je 41 odstotkov.

Lani je bilo za investicijsko vzdrževanje in investicije, redno vzdrževanje državnih cest realiziranih 374 milijonov evrov, od tega 40 milijonov evrov za sanacijo po avgustovskih poplavah.

Načrt dela je sicer predviden znotraj Nacionalnega programa razvoja prometa, glavna prioriteta pa so ta trenutek državne ceste na območjih, ki jih je avgusta lani najbolj prizadela najhujša naravna ujma v zgodovini Slovenije. Gre za Koroško, Savinjsko, Gorenjsko in osrednjo Slovenijo. Vlada je maja potrdila Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poplav 4. avgusta 2023 na področju državne cestne in železniške infrastrukture, ki se bo izvajal do leta 2029.