Po dveh letih in pol priprav novi medijski zakon potrebuje temeljite popravke

Novi zakon o medijih v javnosti buri duhove že, odkar ga je vlada na zadnji dan lanskega leta potrdila na dopisni seji in poslala v državni zbor. Čeprav gre za prvo celovito prenovo medijske zakonodaje po več kot dvajsetih letih, ki bo po navedbah ministrstva za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko prinesla večjo preglednost medijskega lastništva in državnega oglaševanja, pa tudi večje finančne spodbude za medije, je zakon v javnosti izzval mešane odzive.
Poleg nejasne definicije spletnih vplivnežev se pojavljajo pomisleki, da novi zakon odpira možnosti za dodatne pritiske na medije, še zlasti ko gre za razdeljevanje državnega denarja. Ob tem niso osamljene ocene, da (pre)veliko moč dobiva agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), ki bo po novem zakonu pristojna tudi za oceno in priglasitev medijskih koncentracij.

"Ker so mediji v zelo težkem položaju, tega zakona ne bi pisal na novo. Je pa jasno, da v tem zakonu nista problematična samo en člen ali eno poglavje, ampak cel niz členov in poglavij," pojasnjuje profesor na Fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević. Nerešena ostaja vrsta ključnih vprašanj, med katerimi posebej izpostavlja nejasne kriterije pri razdeljevanju državnega oglaševalskega kolača.

Svobodo skrbi prenos večjih pooblastil na Akos

Kljub kritikam medijskih strokovnjakov in odgovornih urednikov medijev novi zakon podpirajo vse tri vladne stranke. "Odzivi v javnosti so pričakovani, saj gre za korenite posege, ki so nujno potrebni, a obenem tudi zahtevni," poudarjajo v Levici, iz vrst katere prihaja tudi ministrica Asta Vrečko. Ob tem dodajajo, da bodo v primeru potrebe po večji jasnosti določenih členov poslanske skupine koalicije predlagale skupne amandmaje.
Da nekaj ključnih pomislekov še ostaja, a da bodo skupaj našli rešitve in zakon preoblikovali tako, da bo obravnaval ključne izzive slovenske medijske krajine, poudarjajo tudi v SD. Usoda zakona bo odvisna predvsem od največje vladne stranke Gibanje Svoboda, v kateri pa niso najbolj zadovoljni s predlaganimi spremembami pri presoji medijske koncentracije.

Po novem zakonu bo te postopke vodil Akos, ki bo lahko brez soglasja ministrstva presojal vsakršno medijsko koncentracijo, ki bi lahko bistveno vplivala na pluralnost in uredniško avtonomijo. V Svobodi sicer podpirajo "idejo depolitizacije postopka", a so skeptični do odprave tako imenovanega praga lastniškega deleža za presojo medijske koncentracije.

"Menimo, da bi se moral ohraniti, pri čemer bi bilo za odobritev koncentracije nad določeno mejo treba zagotoviti dodatno varovalko. Z vidika medijske svobode nas skrbi prenos večjih pooblastil na Akos, ki bo poleg nadziranja medijev bdel tudi nad digitalnimi platformami, ter nedoločnost presoje bistvenega vpliva," pravijo v Svobodi. Ob tem dodajajo, da zgolj ena dodatna zaposlitev na inšpektoratu za kulturo in medije ne bo zadoščala za izvajanje učinkovitega nadzora nad medijsko krajino.

SDS in NSi odločno proti, izključen ni niti referendum

V opozicijskih SDS in NSi pa novemu zakonu odločno nasprotujejo. "Slovenija potrebuje nov zakon o medijih, žal pa se s tem predlogom vračamo v preteklost. Zainteresirana javnost – od vplivnežev in radijskih postaj do novinarjev – je podala številne pripombe. Od ministrice pa nismo slišali, da bi na katero pripombo argumentirano odgovorila. Zakon je nejasen in pomanjkljiv oziroma si ga vsak tolmači po svoje," poudarjajo v Novi Sloveniji.
Kot ocenjujejo, se bo vpliv politike na delo medijske krajine še povečal, pod pretvezo preganjanja sovražnega govora pa bodo disciplinirali vse, ki ne bodo po volji vsakokratni oblasti. "Zakon je v vseh ključnih členih slab, iz njega pa med drugim ni jasno razvidno, kdo je medij in kdo vplivnež, kako in pod kakšnimi kriteriji se bo denar razdeljeval medijem, kakšne bodo sankcije ob kršitvah in kako velik vpliv bo imel Akos," opozarjajo v NSi.

Ob tem dodajajo, da bo na oglaševanje v medijih s svoje nove funkcije svetovalca za korporativno varnost v Slovenskem državnem holdingu (SDH) lahko vplival tudi nekdanji vplivni državni sekretar na obrambnem ministrstvu Damir Črnčec. Do zakona so kritični tudi v SDS. Predsednik stranke Janez Janša je nedavno izjavil, da zakon ukinja svobodo govora in še bolj grobo kot v preteklosti uvaja verbalni delikt.

V primeru potrditve zakona v državnem zboru naj ne bi bil izključen niti naknadni zakonodajni referendum. V SDS so namreč žezačeli postopke za zakonodajni referendum o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je prav tako pripravilo ministrstvo za kulturo pod vodstvom ministrice Vrečko. Za začetek referendumskih postopkov morajo v največji opozicijski stranki najprej zbrati 2.500, za razpis referenduma pa 40.000 podpisov volilcev.

Milosavljević: To so področja, kjer se lahko zgodijo največje zlorabe

V Levici sicer opozarjajo, da je bilo v zvezi z novim medijskim zakonom "lansiranih veliko neresnic in laži skrajne desnice". Kot so poudarili, je ministrstvo za kulturo med pripravo novega zakona opravilo široko in strokovno razpravo, v kateri je sodelovalo več kot 200 deležnikov, kot so predstavniki novinarjev, izdajateljev, regulatorjev in civilne družbe, vse prispele pripombe in komentarje pa so na ministrstvu pregledali in jih smiselno upoštevali.

A Milosavljević opozarja, da ministrstvo večine utemeljenih predlogov in pripomb ni vključilo v zakon. "Nekdo, ki je dobronameren, bi ta zakon z amandmaji še lahko popravil. Sem pa nekoliko skeptičen do tega, ker je ministrstvo za kulturo v minulem letu in dveh mesecih, odkar je v javnosti predstavilo prvi osnutek zakona, imelo dovolj časa, da bi marsikaj lahko uspešno implementiralo v zakon, pa se to ni naredilo," poudarja medijski strokovnjak.

Na vprašanje, ali zakon vsebuje dovolj varovalk pred morebitnimi zlorabami, odkrito odgovarja, da trenutne zakonske določbe omogočajo celo vrsto potencialnih zlorab. "Na žalost ta zakon v številnih točkah omogoča arbitrarno interpretacijo, pa naj si gre za državno oglaševanje, razmerje med oglaševalsko in medijsko dejavnostjo, dvojno plačevanje nepridobitnih programov in vlogo Akosa pri presoji koncentracije. To so področja, kjer se lahko zgodijo največje zlorabe," dodaja Milosavljević.