Po Evropi se hitro širijo invazivni rakuni. Jih imamo tudi že v Sloveniji?

Po Evropi se širijo ljubke, a neukrotljive živali.

O "invazijah" rakunov poročajo iz Nemčije, kjer jih je več kot milijon in pol, širijo pa se tudi v druge države zahodne Evrope. V naravi je prisoten tudi pri naših sosedih, na Madžarskem in v Avstriji.

Kaj pa pri nas?

Rakuna so po podatkih projekta Invazivke, portala za osveščanje, usposabljanje in ukrepanje za invazivne tujerodne vrste, pri nas prvič zaznali leta 2002, za invazivno vrsto pa velja od leta 2016.

Konkretnih podatkov o tem, kolikšna je velikost populacije rakunov v Sloveniji, ni. Kot je za N1 razložila Jana Kus Veenvliet, biologinja in strokovnjakinja za tujerodne vrste sesalcev in rastlin pri portalu Invazivke, v zadnjih osmih letih ni bilo nobene preverjene, torej s fotografijo dokazane najdbe rakuna v Sloveniji.

A to ne pomeni, da jih ni, le podatkov je res malo. Opažanje rakuna je namreč v nasprotju z opažanji invazivnih rastlinskih vrst zelo težko preverljivo. "Pri rakunu je težko pričakovati, da ga bo nekdo fotografiral," je pojasnila Kus Veenvliet, in le tako je zares mogoče dokazati, da je žival, ki jo je videl opazovalec, res rakun.

Po podatkih ministrstva za naravne vire in prostor je rakun v Sloveniji zabeležen le posamično v različnih regijah po Sloveniji, najverjetneje pa gre pretežno za osebke, pobegle iz ujetništva, je navedeno na spletni strani ministrstva.

Pri nas gre tako le za razpršena opažanja posameznih osebkov, opaža biologinja in dodaja: "Če bi bila neka resna populacija, bi za to vedeli, ker potem tudi prihajajo v mesta, delajo škodo in se jih vidi."

"Nobenega razloga ni, da rakun pri nas ne bi mogel biti tako razširjen kot v Avstriji ali Nemčiji"

Največ opažanj je zaznanih v bližini meje z Avstrijo, od koder je verjetno "kakšen osebek privandral" k nam.

Da je rakun v Sloveniji prisoten le na posameznih redkih lokacijah v naravi ali pa prisoten blizu slovenske meje, je v lani posodobljenem poročilu o poteh vnosa invazivnih tujerodnih vrst zapisalo tudi ministrstvo. K nam se je razširil spontano, njegova prisotnost pa je v poročilu označena kot prehodna.

To pomeni, da so ga sicer opazili, ne velja pa za pogosto ali razširjeno vrsto – še.

Kot je navedla strokovnjakinja, namreč pri vrstah, ki imajo potencial, da so invazivne – torej tudi rakunu – načeloma zmeraj obstaja nevarnost širjenja. "Vedno se lahko zgodi, da pride do vnosa več osebkov. Takoj ko imamo več osebkov na kupu, pride do razmnoževanja in potem se taka populacija ustali," je dejala in dodala: "V bistvu ni nobenega razloga, da če je tako razširjen v Avstriji ali Nemčiji, da pri nas ne bi mogel biti."

Po besedah Kus Veenvliet je samo stvar naključja in časa, da nekdo vnese samca in samico, potem pa gre "od tam zelo hitro naprej", saj se pri vnosu več osebkov populacija začne na novem območju zelo hitro množiti in širiti. Če bi se to zgodilo, bi se lahko rakun vsekakor lahko ustalil tudi pri nas.

Severnoameriški rakun (Procyon lotor) je v Evropski uniji z uredbo o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst uvrščen na seznam vrst, za katere veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja. Vse te vrste je prepovedano vnašati v EU, razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati, uporabljati, izmenjevati, posedovati ali jih izpustiti v okolje.